Snežni leopardi opravljajo vlogo vrhovnih plenilcev v gorskih ekosistemih in so odlično prilagojeni ekstremnim visokogorskim razmeram. A ogroža jih izguba habitata, ki je v veliki meri posledica človeške dejavnosti – porasta reje drobnice in podnebnih sprememb. 

Živinoreja v svetu hitro narašča in vedno bolj izpodriva divje živali, kar je še posebej izrazito v azijskih visokogorjih, kjer smo v zadnjih letih priča eksponentnemu porastu reje drobnice. To je v veliki meri posledica več milijard vrednega globalnega trga kašmira, najbolj cenjene vrste volne. Naraščajoče povpraševanje po luksuznem kašmiru v razvitih delih sveta ponuja dober zaslužek, kar spodbuja vse obširnejšo rejo drobnice na azijskih gorskih območjih, kot so Himalaja, Tibet in Altaj.

Druga največja svetovna populacija snežnega leoparda živi v gorstvih Mongolije, predvsem na Altaju, vendar zaradi odročnosti in težkih razmer za terensko delo ostaja slabo poznana. Mednarodna znanstvena ekipa raziskovalcev iz Italije, Mongolije, Slovenije in Švice je v zadnjih letih opravila štiri ekspedicije na doslej še neraziskana območja Altaja, da bi pridobila informacije o številu snežnih leopardov, ki so še preživeli v teh krajih, in raziskala, kakšen vpliv ima naraščajoča živinoreja na tamkajšnje divje živali.

"Ljudje se redko zavedamo lokalnih posledic, ki jih imata globalizacija in svetovni trg na naravo. Veliko povpraševanje po luksuznih izdelkih iz kašmirja v razvitem svetu je vodilo v dodaten porast reje drobnice, kar pa očitno ni kompatibilno s cilji varstva narave, ki so si jih zadale države. Tukaj je potem v končni fazi treba sprejeti politično odločitev, pri katerih pa se pogosto daje prednost ekonomskim vidikom in želji po večni gospodarski rasti. Vendar je vprašanje, kako vzdržen je še takšen način in kdaj se bodo posledice izgube biotske pestrosti začele resno kazati tudi v svetovni ekonomiji in dobrobiti človeštva,"  razmišlja slovenski raziskovalec na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete, dr. Miha Krofel, ki je sodeloval pri raziskavi.

Do danes je preživelo le še okoli 3000 snežnih leopardov

Snežni leopardi, na pogled za marsikoga prelepe živali, sodijo med najbolj ogrožene velike mačke na svetu, vendar so zaradi odročnega terena, na katerem živijo, še vedno slabo poznani.

Mednarodna ekipa je med štirimi ekspedicijami na mongolski Altaj ugotavljala razširjenost tega skrivnostnega plenilca in raziskovala, kako nanj vpliva reja drobnice. Ta v zadnjih letih hitro narašča, predvsem zaradi globalnega povpraševanja po kašmirju, kar ima očitno negativen vpliv tako na snežne leoparde kot na njihov naravni plen. 

Do danes je preživelo le še okoli 3000 snežnih leopardov, ki so omejeni na visokogorja osrednje Azije, kjer jih največ živi na nadmorski višini med 2,500 in 5,500 m. Vendar pa tudi ti odročni tereni ne uidejo vplivom človeka, med katerimi danes prevladuje živinoreja.

Kako je potekala raziskava na tako težko dostopnem terenu?

Dr. Krofel je pojasnil, da sta bili glavni težavi te raziskave odročnost območja ter težke vremenske razmere v visokogorju, predvsem močan veter in temperature, ki so se redko povzpele nad – 10 C°. Kot opisuje, je terensko delo potekalo tako, da so si vsako leto izbrali novo še neraziskano območje in marca ali aprila na gorske grebene ali v ozke doline postavili avtomatske kamere, ki so potem napravile posnetek, vsakič ko so zaznale gibanje divje ali domače živali. Po približno treh mesecih je druga ekipa kamere odstranila in prenesla vse podatke v obliki posnetkov živali.

Terensko delo pa je potekalo tako, da so se s terenskimi vozili odpeljali na raziskovalno območje, vzpostavili štab čim globlje v notranjosti območja, kamor je bilo še mogoče priti z vozilom, potem pa se razdelili v skupine po dva. Vsaka je na dan opravila po en ali dva vzpona do lokacij, na katerih so namestili kamere.

Kaj kažejo rezultati?

Rezultate prvih analiz so te dni objavili v eni izmed vodilnih znanstvenih revij na področju varstvene biologije, Biological Conservation. Raziskava je pokazala na pomembne vplive drobnice, ki so jo raziskovalci opazili na vseh območjih, zajetih v raziskavo, vključno z osrednjimi deli naravnih rezervatov in narodnih parkov. Ti predstavljajo ena izmed zadnjih pribežališč za divje živali in v njih naj bi bila paša domačih živali prepovedana.

Avtomatske kamere so zabeležile več sto tisoč fotografij živali, med katerim so prevladovale domače živali, predvsem koze, ovce in udomačeni jaki. Analiza je pokazala, da se snežni leopardi in do določene mere tudi sibirski kozorogi izogibajo predelom, v katere se je razširila živinoreja.

Nasprotno je pristnost drobnice, še posebej daleč od naselij, privlačila volkove, ki jo tam tudi redno plenijo, če ni dovolj zaščitena.

"Rezultati kažejo, da bi lahko imel porast reje drobnice v azijskem visokogorju različne vplive na različne vrste. Najslabše jo bosta, kot kaže, odnesli najbolj ogroženi vrsti, to sta snežni leopard in sibirski kozorog, ki je leopardov najpomembnejši plen in z živino tekmuje za revno pašo v tem ekstremnem okolju. Domače živali ne izpodrivajo volkov, vendar imajo lahko tudi ti težave z naraščajočo živinorejo, saj pogosto postanejo žrtev rejcev drobnice, ki želijo preprečiti škodo," je povedal dr. Krofel.

Ohranjanje ogroženih gorskih živalskih vrst ni združljivo s hitrim širjenjem živinoreje

Na podlagi teh rezultatov raziskovalci opozarjajo, da ohranjanje ogroženih gorskih živalskih vrst očitno ni združljivo s hitrim širjenjem živinoreje na občutljiva visokogorska območja in priporočajo boljšo regulacijo proste paše živine, vsaj v osrednjih delih zavarovanih območij. Prav tako ob hitrem širjenju živinoreje opozarjajo na pomen učinkovitih ukrepov za zaščito drobnice pred volkovi in drugimi plenilci, s čimer bi se lahko omejili konflikti ter posledično zakonito in nezakonito ubijanje divjih živali.

Dr. Krofel na vprašanje, kaj jih je med raziskavo najbolj presenetilo, odgovarja, da jih je neprijetno presenečenje čakalo v narodnem parku Tavan Bogd, ki je prej veljal za eno izmed boljših območij za snežnega leoparda v Mongoliji: "Naša raziskava je pokazala, da je tam v resnici že praktično izumrl. Mislim, da smo bili vsi tudi precej presenečeni nad tem, kako se je povečalo število drobnice na teh območjih in kako visoko v gorah rejci danes pasejo živino, tudi na strogo zavarovanih območjih, kjer domačih živali vsaj na papirju ne bi smelo biti".

Kje so torej meje, ki jih človek ne bi smel prestopiti? 

Kot izpostavlja dr. Krofel, je to svetovni problem. Tovrstnih težav nimajo samo snežni leopardi in sibirski kozorogi, ampak še številne druge vrste. Tudi v Sloveniji smo bili recimo po osamosvojitvi priča precejšnjemu povečanju reje drobnice, ko se je število živali povečalo z okoli 20.000 na več kot 100.000, kolikor jih imamo še danes.

Pogosto se je težko odločiti, koliko narave si bomo ljudje prisvojili za svoje kratkoročne potrebe, koliko območja pa bomo prepustili naravnim procesom, pravi: "V članku, ki smo ga objavili, smo zapisali, da bi bilo v Mongoliji dobro regulirati pašo vsaj v tistih nekaj strogih rezervatih, ki so namenjeni ohranjanju biotske pestrosti. Pri tem pa je treba upoštevati tudi to, da obstajajo med razvitimi in nerazvitimi deli sveta velike razlike."

Kot izpostavlja, se moramo seveda zavedati, da govorimo o delu sveta, kjer se prebivalci borijo z revščino in jim takšne dejavnosti pomenijo preživetje: "V Mongoliji, kjer smo izvajali to raziskavo, je prebivalstvo neprimerno revnejše in rejci so življenjsko odvisni od reje živine, večina jih nima niti elektrike ali tekoče vode, konj pa pogosto predstavlja edino prevozno sredstvo. V razvitejših delih sveta, kot je Slovenija, se reja drobnice pogosto izvaja kot dodatna dejavnost poleg druge službe, dobiček pa ni tako zelo vezan na pridelavo mesa ali volne, ampak temelji predvsem na državnih subvencijah."

Zakaj bi moralo Slovence, ki živijo na drugem koncu planeta, skrbeti, kaj se dogaja z ogroženimi vrstami in ali bodo te izumrle ali ne?

To je seveda odvisno od človeka do človeka, razmišlja dr. Krofel: "Ljudem, ki imajo radi naravo in divje živali, pogosto ni vseeno, kaj se dogaja z ogroženimi vrstami, čeprav živijo na drugem koncu sveta. To je morda še toliko bolj izrazito pri karizmatičnih vrstah, kot so velike mačke, med katerimi snežni leopard po mnenju mnogih velja za najlepšo. Ljudi, ki jim za naravo ni kaj dosti mar, pa se dogajanje s snežnim leopardom v azijskih višavjih verjetno ne dotakne kaj dosti. Za slovenskega potrošnika je morda še najpomembnejše to, da bi se verjetno moral zavedati posledic kupovanja izdelkov iz kašmirja, ki izvira s teh območij."

Ali je raziskava prinesla tudi kakšne ugotovitve, ki jih lahko prenesemo v naš prostor?

Moramo se zavedati, da se lahko vplivi paše domačih živali zelo razlikujejo od vrste do vrste, kar smo opazili tudi v tej študiji, zato moramo biti pri prenašanju ugotovitev med različnimi območji previdni, opozarja dr. Krofel: "Širši pomen te raziskave je spoznanje, da se je treba zavedati tudi neposrednih posledic, ki jih ima prekomerna paša živine na plenilce in njihovo okolje. Raziskovalci se pogosto osredotočajo predvsem na konflikte zaradi napadov zveri na domače živali, ki neredko vodijo v zakonito ali nezakonito ubijanje plenilcev. Precej manj pozornosti je bilo do sedaj posvečene učinkom, ki jih imata paša in sama prisotnost živine v naravnih habitatih na plenilce in njihov naravni plen. Tukaj mislim, da nam manjka še precej znanja, denimo že z vidika prenosa bolezni in parazitov v naravno okolje."