Onesnažen zrak preglavice povzroča predvsem prebivalcem mest. Kar 97 odstotkov mestnih območij namreč diha zrak, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija označuje kot škodljivega, ugotavlja poročilo Evropske agencije za okolje. Kot izpostavljajo, dokazi o škodljivih učinkih tudi manjšega onesnaženja zraka naraščajo, kar kaže na to, da varna raven onesnaženega zraka, ki ne bi imela negativnega učinka na naše zdravje najverjetneje ne obstaja. 

Kot so spomnili, je onesnažen zrak glavni dejavnik tveganja za nastanek kroničnih bolezni: "Tako kratkotrajna kot dolgotrajna izpostavljenost namreč povečujeta tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, kap, astmo, kronično obstruktivno pljučno bolezen in pljučnega raka. Slaba kakovost zraka je povezana tudi z zmanjšano pljučno funkcijo, vpliva na razvoj možganov in centralni živčni sistem ter povečuje tveganje za prezgodnji porod in zmanjšano telesno težo novorojenčkov. Nova odkritja kažejo tudi na večje tveganje za sladkorno bolezen, debelost in demenco." 

Onesnažen zrak lahko vpliva na vse ljudi v njihovem življenjskem obdobju in poveča tveganje za resne bolezni, še posebej škodljiv učinek pa ima na ranljive skupine, kot so starejši in osebe z že obstoječimi boleznimi, otroci ter ljudje, ki živijo v socialno-ekonomsko problematičnih okoljih, so izpostavili.   

V Sloveniji številni izzivi 

Eden glavnih virov onesnaževanja zunanjega zraka je cestni promet, so poudarili: "V Sloveniji skoraj tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov izvira iz prometa ter negativno vpliva na naše zdravje, okolje in gospodarstvo. Države s pretežno starejšim voznim parkom, med katere spada tudi Slovenija, so soočene z večjimi količinami izpustov, posledično pa tudi višjimi zdravstvenimi stroški."  

V Sloveniji imamo kar nekaj izzivov, ki neposredno ali posredno vplivajo na stanje kakovosti zraka: "Najprej so pomembne geografske značilnosti Slovenije z razgibanim reliefom, kjer je predvsem pozimi za slabo prevetrene kotline in doline značilen temperaturni obrat. Posledično se onesnaženost zraka v dolinah pozimi poslabša zaradi kurišč in prometa. Za Slovenijo je značilna tudi razpršena poselitev, kar ob centraliziranosti države vodi k večjim prometnim obremenitvam večjih mest, kamor ljudje hodijo na delo."  Poleg tega je javni prevoz še vedno nekonkurenčen, zato so prebivalci ruralnih in suburbanih naselij večinoma obsojeni na avtomobile, problematiko onesnaženosti zraka, ki ga dihamo v naši državi strne direktor inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc. 

Če sicer gledamo na splošno danes dihamo bolj čist zrak kakor na primer pred 30, 40 leti. A nivo onesnaženosti zraka je lokalno ali regionalno zelo različen, kot je tudi različen vpliv onesnaženosti na različne skupine prebivalstva, t. i. ranljivejše prebivalce, med katerimi so kronični bolniki, otroci, opozarja Gorenc. Poleg omenjenega onesnaženost še vedno predstavlja velik javnozdravstveni problem, kar sporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija z novimi smernicami: "Slednje temeljijo na najnovejših epidemioloških raziskavah, ki dokazujejo, da je vpliv onesnaženega zraka pri veliko nižjih mejah, kot je zdaj opredeljeno v zakonodaji. Posledično lahko rečemo, da v splošnem dihamo onesnažen zrak, ki škoduje zdravju. Slednje velja še posebej za mestno okolje." 

Katere konkretne ukrepe lahko na državni ravni sprejmemo za boljši zrak v naših mestih? Kot je prepričan Gorenc, je pri reševanju kakovosti zraka in zasledovanjem podnebnih ciljev  smiselno največ pozornosti nameniti naši mobilnosti in energetiki: "Potrebni so celostni ukrepi na ravni države in mest. Konkurenčnost javnega prevoza v mestna središča je zagotovo eden od najpomembnejših ukrepov. Kar se pa tiče osebnega prometa, pa elektrifikacija voznega parka korak v pravo smer. Na področju energetike pa je najpomembnejši vir in način ogrevanja."

'Smernice kakovosti zraka bi morale biti pravno zavezujoče'

Največje možnosti za izboljšave na ravni EU vidi pri sprejemu novih smernic kakovosti zraka, ki jih je objavila Svetovna zdravstvena organizacija: "Jasno je, da to teh mejnih vrednosti ne moremo doseči čez noč. Ključno pa je, da se zavedamo resnosti onesnaženosti zraka, saj ta vpliva na zdravje, dobro počutje in vpliva na zdravstvene stroške. Poleg omenjenega pa je naslavljanje problematike kakovosti zraka skladno tudi z drugimi evropskimi politikami (npr. Green Deal). Zato je pomembno, da je implementacija teh smernic pravno zavezujoča. V nasprotnem primeru, na podlagi izkušenj, učinka ne bo." 

Zakonodaja, o kateri se bo glasovalo naslednji teden v Evropskem parlamentu, je  pomemben korak opri reševanju te problematike, poudarja: "To je spremljanje, merjenje oz. monitoring. Potrebujemo veliko več merilnih mest, da vidimo, kje je kakovost zraka najslabša in kje se zadržujejo ranljivejše skupine prebivalstva." 

V Evropi obstaja veliko primerov dobrih praks s področja mobilnosti in energetike, ki največ prispevata k onesnaženosti zraka, sklene Gorenc: "Eden od ukrepov na področju mobilnosti je zagotovo umeščanje nizko ali brezemisijskih con v mesta. To so območja, ker vozniki ne smejo iti s starimi dizelskimi vozili. London, Milano in tudi nekatera nemška mesta imajo takšno mestno politiko. Po drugi strani pa mora obstajati alternativa takšnim ukrepom (npr. javni prevoz, shema javnih koles itd.). V naši bližini je vzorčni primer Dunaj, saj se prebivalcem mesta praktično ne splača imeti avtomobila., ker je javni prevoz tako konkurenčen. Primeri dobrih praks prihajajo tudi iz Danske in Nizozemske, ki sta vzorčna primera mestnega kolesarjenja in dobre kolesarske infrastrukture, ki močno razbremeni mesta z vidika prostora."

Kako se lahko sami zaščitimo?

Glede na to, da se zraku ne moremo izogniti, kaj lahko za boljšo kakovost zraka, ki ga dihamo, naredimo sami državljani? Kot poudarja Gorenc, je ozaveščenost na področju kakovosti zraka  pomembna, saj kot posamezniki lahko nekaj storimo na tem področju. Na osebni ravni je zagotovo smiselno spremljati, kazalce okolja, ki jih objavlja ARSO, priporočila NIJZ ob preseženih mejnih vrednostih in tako prilagajati svoje dnevne aktivnosti, našteva. Tako je na prostem pomembno, da se izogibamo fizični aktivnosti ob prometnicah ter pozimi aktivnostim na prostem, ko je onesnaženost z delci najvišja. Za rekreacijo raje uporabimo zelene površine, ki so nekoliko oddaljene od prometnic, svetuje. Pri tem izpostavlja, da je pomembna tudi notranja kakovost zraka, torej redno prezračevanje zaprtih prostorov.

Pri tem izpostavlja tudi, da imamo kot posamezniki kar nekaj možnosti, kako prispevati k bolj čistemu zraku. Za krajše poti se raje poslužujemo oblik aktivne mobilnosti, avto pa naj zamenja javni promet. Ali pa naj bo avto vsaj poln potnikov in ne posameznikov. Prihaja kurilna sezona in še kako pomembno je, kakšen je naš vir ogrevanja in kako ga redno vzdržujemo. Individualna kurišča so predvsem pozimi lahko velik vir onesnaženega zraka, še posebej, če kurimo materialov, ki temu niso namenjeni, ali pa če so kurilne naprave slabo vzdrževane, spomni.