Sluzenje alg v Anconi že več tednov kazi pogled na Jadransko morje, poroča Euronews. Pojav, ki je viden tudi na morski gladinah v drugih evropskih državah, se pojavi, ko temperatura morja naraste, poročajo. Že več tednov so turisti tako kot na slovenski obali, kjer sluzi trenutno ni, tudi v Anconi razočarani nad pogledom na morje. Sluzasta snov je za nekaj dni izginila, a se je kmalu spet vrnila, saj naj bi pojav še dodatno poganjale visoke temperature morja. Glede na poročilo Državnega inštituta za oceanografijo je v Tržaškem zalivu že od leta 2007 prisotna rekordna količina alg.

Morske alge, ki so se pojavile na območju, za plavalce niso škodljive, a številni kopalci se pritožujejo nad sluzjo, skozi katero se morajo prebiti, če se želijo osvežiti v morju. Spet druge ta ne moti.  

Kot so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za biologijo, je sluzenje morja pojav sluzastih agregatov na morski gladini ali pa v globljih vodnih slojih: Sluz nastane zaradi delovanja planktonskih alg, ki pod določenimi pogoji velik del proizvedene organske snovi izločijo v vodo. Ob delovanju še drugih dejavnikov, ta raztopljena organska snov se preoblikuje v partikulatno obliko, ki jo vidimo kot agregate. Glavna sestavina sluzi poleg vode so ogljikovi hidrati, vanjo pa se ujame še veliko različnih v vodi lebdečih delcev. Sluzasti agregati so lahko različnih velikosti, včasih se lahko povežejo v več metrov velike oblake.

Rekordne temperature morja 

Temperature morja ob jadranski obali so ta mesec dosegle rekordne vrednosti. Številni turisti, ki so iskali osvežitev, so se pritoževali nad tem, da je skok v Jadransko morje bolj podoben skoku v toplice. Prejšnji teden so v Dubrovniku zabeležili najvišjo temperaturo morja na Hrvaškem, odkar v državi izvajajo meritve. Po podatkih Evropske agencije za okolje se je vseh pet evropskih morij v zadnjih nekaj desetletjih, zlasti od poznih sedemdesetih let, močno segrelo. Njihovi podatki kažejo, da se pričakuje, da se bodo temperature morske površine do leta 2100 glede na črne scenarije dodatno dvignile za 2 do 6 stopinj Celzija, še piše Euronews.

Kako visoke temperature in sluzenje morja vplivajo na morske organizme? 

Kot je v oddaji 24UR ZVEČER že pojasnil morski biolog Borut Mavrič, odmik od normalnih temperatur za morske organizme pomeni stres. A nekateri organizmi se lahko umikajo temu stresu, večja težava je za tiste, ki so pritrjeni, pa še tisti lahko nekaj časa trpijo ta stres, pojasnjuje. "Trenutni porast temperatur za morski svet še ni katastrofalen, vprašanje je, kako dolgo bo to trajalo in ali se bo to tekom poletja to še ponovilo," je opozoril in dodal: "Pri razpadu sluzi se porablja kisik, zato lahko pride do zmanjšanja kisika in pogina določenih organizmov. To smo opazili, težko pa ocenimo, kolikšna je stopnja smrtnosti."   

Sredozemlje se segreva najhitreje 

Poročilo Svetovnega sklada za naravo opozarja, da temperature v Sredozemlju naraščajo kar za 20 % hitreje od svetovnega povprečja. Zato postaja Sredozemlje najhitreje se segrevajoče in najbolj slano morje na našem planetu. WWF opozarja na nevarno razmerje med vplivom podnebnih sprememb in obstoječimi človeškimi pritiski na morsko življenje, kot so prekomerni ribolov, onesnaževanje, obalni razvoj in ladijski promet, ki so že močno zmanjšali ekološko odpornost našega morja. 

"Jadransko morje je plitvo in polzaprto, kar povečuje tveganje resnih in trajnih poškodb zaradi podnebnih sprememb in intenzivnih človekovih dejavnosti, kot sta turizem ali ribištvo. Če prištejemo še izkoriščanje nafte in plina, je pritisk neizmerno večji. Skrb za naše morje je naša odgovornost," opozarja Mosor Prvan iz WWF Adria.

Vedno višje temperature slabo vplivajo tudi na podmorske travnike. Izguba vrst morske trave, ki so v resnici modra pljuča sveta, bi imela negativen vpliv na celoten morski ekosistem, saj zagotavljajo habitate za številne vrste in tudi na podnebje, saj nekatere od njih delujejo kot naravni ponori ogljika, še izpostavljajo v WWF Adria.