"V prihodnjih dneh še lahko pričakujemo prelet kakšne jate, zato se kdaj ozrite v nebo. So precej glasni in v letu tvorijo V formacijo," opisujejo v Kozjanskem parku. Tam so delili foto utrinke preleta jate žerjavov. Kot so dodali, če jih opazite, prosijo za podatke o kraju, datumu, uri, njihovem številu in smeri ter višini leta, ki jih lahko sporočite na kozjanski.park@kp.gov.si. 

Kakšne ptice so žerjavi? 

Žerjavi so veliki, dolgonogi in dolgovrati ptiči, ki svojo prisotnost pogosto oznanjajo z glasnim trobljenjem. Gnezdijo na obširnih barjih v tajgi, na aluvialnih ravnicah in ob samotnih gozdnih jezerih. Gnezdeči ptiči severne in srednje Evrope večinoma prezimijo na Iberskem polotoku. V Sloveniji lahko žerjave opazujemo predvsem med selitvijo, ko nas preletijo jate v značilni "V" obliki ali pa se v jatah zadržujejo na njivah. Pomladanski višek selitve žerjavov pri nas je konec februarja in v začetku marca, jesenski pa v novembru. Zabeležen je bil tudi poskus gnezditve na Cerkniškem jezeru, je zabeleženo na spletni strani Društva za preučevanje ptic DOPPS. 

Žerjavi so izjemni jadralci in vešče izkoriščajo zračne tokove na svojih maratonskih selitvah. Letijo z iztegnjenim vratom, tako kot štorklje. Žerjavi se selijo v jatah v klinaste oblike (>). Na ta način zmanjšajo zračni upor pticam na repu jate, ki zato za letenje porabijo manj energije. Čez čas, ko se ptice na čelu jate utrudijo, jih zamenjajo ptice iz zadnjega dela jate. Vse skupaj deluje in spominja na ekipo s cestne kolesarske dirke. Od gosi, ki se tudi selijo na podoben način, žerjave takoj ločimo po dolgih iztegnjenih nogah, poleg tega pa žerjavi letijo na večji višini. Dostojanstvena drža in premišljeni koraki žerjave delajo veličastne tudi na tleh, pojasnjujejo na spletni strani Notranjskega parka. 

Pri nas lahko žerjava opazujemo v času selitev, v glavnem spomladi, pojasnjujejo v Notranjskem parku. Žerjavi so namreč večkrat tudi začasni obiskovalci Cerkniškega jezera. Žerjav je izrazita selivka, ki se preko Evrope seli po dveh ustaljenih poteh in za počitek uporablja vedno ista območja. V tople kraje žerjavi v večjih skupinah odletijo navadno v začetku septembra. Med selitvijo tvorijo jate v obliki črke V in na ta način zmanjšajo zračni upor in porabo energije na dolgi poti. Na gnezditvena območja se iz prezimovališč v Afriki ali na Iberskem polotoku vrne marca in začne gnezditi aprila ali maja. Posamičen par gnezdi na različnih močvirjih in barjih, vendar za uspešno gnezdenje zahteva velika in nedostopna območja. Zato najpogosteje gnezdi na neprehodnih visokih barjih in močvirjih, obdanih z gozdom, ter ob neobljudenih rekah na severu Evrope. Gnezdo zgradi iz močvirskega rastlinja v ali tik ob vodi in ga lahko uporablja leto za letom. Čeprav je žerjav oprezen ptič, ki se hitro splaši, je precej glasen. Ob zori ali v svetlih nočeh starša na gnezdu glasno trobita v duetu in se tako veselita novega življenja.

Žerjava tako na gnezditvenih območjih kot na območjih prezimovanja najbolj ogrožajo izguba, drobljenje in degradacija življenjskega prostora. Regulacije, urbanizacija in širitev intenzivnih kmetijskih območij vodijo h koncentriranju večjega števila žerjavov na manjšem območju, kar pomeni slabše možnosti za preživetje. V nekaterih državah na njegovi selitveni poti ga še vedno lovijo, na gnezditvenih območjih, kjer je razvit turizem, pa zaradi motenj starša večkrat puščata mladiče nezavarovane, zato jih več postane plen drugih živali, še pojasnjujejo v Notranjskem parku.