V tretjem četrtletju leta 2019, preden so zaradi ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa svoja vrata zaprle trgovine, tovarne in podjetja po vsem svetu, so države EU proizvedle 891 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. V tretjem četrtletju lani se je količina izpustov na letni ravni povečala za šest odstotkov. To povečanje je po oceni statistikov v veliki meri posledica gospodarskega okrevanja po močnem zmanjšanju gospodarske dejavnosti v enakem četrtletju leta 2020 zaradi pandemije.

Med julijem in septembrom preteklega leta so največ izpustov toplogrednih plinov v EU ustvarili proizvodnja (23 odstotkov vseh izpustov), oskrba z električno energijo (21 odstotkov) ter gospodinjstva in kmetijstvo (obe po 14 odstotkov).

Izpusti so se v primerjavi s tretjim trimesečjem leta 2020 najbolj zmanjšali v Sloveniji, in sicer za 2,6 odstotka, navaja Eurostat. Padce sta zabeležila še Luksemburg (-2,3 odstotka) in Nizozemska (-1,6 odstotka). Po drugi strani so največjo rast izpustov toplogrednih plinov zabeležili v Bolgariji, kjer jih je bilo za 22,7 odstotka več. Sledili sta Latvija z 16,2-odstotno rastjo in Grčija s 13,1-odstotno rastjo.

Kljub gospodarskemu okrevanju med tretjim četrtletjem 2020 in 2021 dolgoročni trend emisij toplogrednih plinov v EU kaže stalno zmanjševanje v smeri ciljev EU, še navaja Eurostat.

Eurostat je ocene glede četrtletnih izpustov toplogrednih plinov v EU prvič objavil novembra lani. Kot so takrat pojasnili, želijo z redno objavo teh podatkov zagotoviti večji in boljši vpogled v zeleni prehod EU in napredek pri doseganju cilja, da Evropa do leta 2050 postane celina z ničelnimi neto emisijami.

V EU so izpusti toplogrednih plinov v drugem četrtletju leta 2021 skupaj znašali 867 milijonov ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, so takrat sporočili.