Pred letom 2020 takšnih nezakonitih odlaganj blata iz čistilnih naprav v okolje, kot so se zgodila v zadnjem času, na okoljskem inšpektoratu niso zaznavali. Ob 500 kubičnih metrih v Hočah so maja na podobno količino naleteli v Dramljah, še pred tem pa na 40 kubičnih metrov marca v Sneberjah in oktobra lani na 250 kubičnih metrov v Rodiku, so pojasnili za STA.

Medtem ko so za prvi znani primer v Rodiku v občini Hrpelje-Kozina v prekrškovnem postopku že izdali opomin prevozniku in je ta blato odstranil sam, pa vsi preostali postopki še tečejo, zato o njihovem razpletu še ne morejo govoriti.

Na komunalni zbornici pravočasno opozarjali državo

Kot je za STA povedal direktor Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastjan Zupanc, so prve težave zaznali že leta 2019, ko so Madžari napovedali zaprtje meja za komunalno blato, na kar so opozorili pristojne na okoljskem ministrstvu ter jim predlagali pripravo deponij, kamor bi lahko iz čistilnih naprav vsaj začasno skladiščili blato.

Na ministrstvu temu po njegovih besedah niso sledili s pojasnilom, da je ta naloga stvar izvajanja gospodarske javne službe, zato bi jo morali upravljavci čistilnih naprav reševati sami. "Res gre za gospodarsko javno službo, a če sistem na državni ravni pade preko noči, potem država ne more reči, da je to ne zanima, saj lahko že naslednji dan nastane državni problem," je dejal Zupanc.

Na koncu so pristojne na ministrstvu vendarle spodbudili, da so začeli iskati rešitve. V vmesnem času so se pojavile takšne ali drugačne rešitve, Zupanc pa ob tem priznava, da si takrat niti v sanjah ni znal predstavljati, da bodo ekološki kriminalci začutili priložnost ter skozi visoke cene odstranjevanja blata, po drugi strani pa nelegalnega odlaganja blata v naravo, kovali dobičke.

Na zbornici so namreč pričakovali, da bodo komunalna podjetja oziroma upravljavci čistilnih naprav imeli težave, ker ne bodo vedeli, kam z blatom, potem ko se nihče ne bo prijavil na razpise, a očitno je šla stvar zdaj drugo pot in so nekateri zaznali, da je to priložnost za zaslužek, dodaja direktor zbornice.

Po njegovem tudi ni nobene realne ekonomske logike, da so cene odvoza s 60 poskočile kar na 240 evrov, saj je strošek odlaganja blata na Slovaškem okoli 80 evrov. Gre torej zgolj za izkoriščanje krize in ponudniki, ki imajo neke rešitve ali pa se zgolj delajo, da jih imajo, postavljajo nerazumne cene, ki jih večinoma javna komunalna podjetja po objavljenih razpisih morajo sprejeti.

Kot je povedal Zupanc, slovensko komunalno blato še vedno večinoma odhaja v tujino. Najbolj aktualna je trenutno Slovaška, nekaj malega gre tudi na Hrvaško, kljub nasprotnemu prepričanju pa še vedno tudi na Madžarsko. Tja sicer ne morejo več voziti neposredno blata, pač pa digestat, ki nastane po predhodni uporabi blata v bioplinarnah.

"Manjši del, ki ostane v Sloveniji, uporabijo v Puconcih, kjer iz blata in pepela izdelujejo kompozitni material, tega pa nato porabijo za prekrivanje deponije. Podobno delajo tudi v novomeškem Cerodu, okoli 6000 ton blata pa vsako leto sežgejo v Celju," pojasnjuje Zupanc.

Minister Vizjak rešitev vidi v monosežigalnicah

Minister za okolje Andrej Vizjak je nedavno v pogovoru za STA povedal, da za omenjeno problematiko vidijo rešitev v monosežigalnicah. Kot predlaga, bi na lokalni ravni blato sušili, sežig bi potekal na regionalni ravni, sredstva za postavitev infrastrukture pa naj bi bila na voljo tudi v podnebnem skladu. Načrt sklada za ta namen letos predvideva milijon, v prihodnjih dveh letih pa vsakič po šest milijonov evrov.

Poleg Celja, kjer sežigalnico že imajo, so interes za postavitev takega objekta izrazili še v Ljubljani, Mariboru in Kočevju. "Razpisali bomo koncesijska območja in finančno pomagali, da do teh objektov dejansko pride. Gradile jih bodo občine, mi pa jim bomo dali koncesijo," je dodal Vizjak.

Po razpisu koncesij bi lahko gradnja po njegovi oceni stekla že v začetku prihodnjega leta, nove sodobne sežigalnice mešanih komunalnih odpadkov pa bi v Sloveniji lahko imeli konec leta 2023. To še posebej velja tam, kjer gredo ideje v smeri predelave že obstoječih objektov, kot velja v Ljubljani.

Vendar na komunalni zbornici takim načrtom v celoti niso naklonjeni, saj menijo, da je nesmiselno blato sušiti lokalno, saj bi za to po nepotrebnem uporabljali fosilna goriva in elektriko, kar ni niti okoljsko niti energetsko učinkovito. Po besedah Zupanca bi ga morali v regijske sežigalnice pripeljati mokro ter tam s pridobljeno toploto od sežiganja odpadkov poskrbeti za njegovo sušenje.

"Eden največjih strokovnjakov za to področje v Nemčiji je na lanskem webinarju, ko je pogledal teritorialne značilnosti Slovenije, dejal, da je za Slovenijo najbolj primerna vzpostavitev štirih, morda petih monosežigalnic, ki morajo biti regionalno razvrščene, da je potrebnega čim manj transporta," je dejal Zupanc in dodal, da v zahodni Evropi trenutno intenzivno gradijo takšne naprave, čemur bi morala slediti tudi Slovenija.

"Tudi državna sekretarka okoljskega ministrstva Metka Gorišek je sledila temu, da moramo v Sloveniji kratkoročno rešitev iskati predvsem v izdelavi kompozitnih materialov, dolgoročno pa da je najbolj primeren monosežig. Država naj bi tudi pripravila neke razpise, vendar vse od takrat kak strateški dokument še ni bil sprejet," pravi prvi mož komunalne zbornice.

Zupanc sicer nima informacij, da bi katerakoli čistilna naprava v Sloveniji imela v zadnjem času kakšne hujše težave s kopičenjem blata, saj se je lani vendarle vzpostavil nek trg ravnanja s tem odpadkom, a žal del tega tudi na kriminalnih temeljih, kot ugotavljamo te dni.

Časa za to, da poiščemo rešitve, po njegovem ni veliko. "Zamujamo že dve leti in vsak zamujen dan je prepozen, zato je potrebno k stvari pristopiti čim prej, s čimer bomo imeli manj škode in manj takih anomalij, kot so se dogajale v zadnjem letu. Vprašanje je, kje vse je to blato še odloženo, pa tega še niti ne vemo," je še dodal.

MOP: Za pripravo strategije zadolžena skupina pod vodstvom komunalne zbornice, za projekte občine

Na okoljskem ministrstvu pa pojasnjujejo, da mora za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne gospodarske službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi. Prav tako mora voditi evidenco o količinah prevzetega, obdelanega in odstranjenega blata iz čistilnih naprav ter načinu njegovega odstranjevanja.

Kot še dodajajo na ministrstvu, to ni zadolženo za pripravo strategije odstranjevanja blata, pač pa delo posvetovalne skupine, v kateri so tudi sami, koordinira komunalna zbornica. Omenjena skupina se je po njihovih podatkih sestala trikrat, nazadnje februarja letos, ko so z že omenjenim nemškim strokovnjakom preučevali možne rešitve.

Sicer pa je, poudarjajo, predelava blata občinska gospodarska javna služba in je kot taka v domeni izvajanja občin. V naslednji finančni perspektivi namerava država projekte sofinancirati, a projekte morajo pripraviti lokalne skupnosti.

Upravljavci čistilnih naprav opozarjajo na visoke cene odvoza blata

Komunalna podjetja in ostali upravljavci čistilnih naprav po Sloveniji zaradi negotovih razmer glede odvoza komunalnega blata, potem ko je Madžarska že pred dvema letoma zaprla vrata za prevzem, nimajo večjih težav. Se je pa zaradi tega znatno povečala cena prevzema in odvoza odpadkov, kot zdaj kaže, pa tudi možnosti za ekološki kriminal.

Kot so povedali v ljubljanskem podjetju VoKa Snaga, je trenutno prevzem blata zagotovljen, so se pa ob napovedi zaprtja madžarske meje soočili z odpovedjo pogodbe enega od pogodbenikov. Vse od takrat je ob objavi razpisov za prevzem blata velika neznanka, ali sploh in če da, po kakšni ceni bodo uspeli pridobiti ponudnike.

V postopku izbire preverjajo usposobljenost izvajalca in morebitnih podizvajalcev, ki morajo to dokazovati s predložitvijo ustreznih dokumentov, potrebnih za izvajanje dejavnosti, kot so prevoz, zbiranje, predelava, odstranjevanje odpadka, vpisom v uradne evidence in veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem.

"Prevzem blata je v Sloveniji tržna dejavnost, zato smo izvajalci javnih služb odvisni od ponudbe na trgu, ki pa po zaprtju Madžarske ni več ekonomsko vzdržna. Zaradi dolgoletnega zanašanja na izvoz ni vzpostavljen sistem, s katerim bi lahko zanj poskrbeli doma. Da je prepuščanje tega področja trgu in njegovim zakonitostim lahko ekološka bomba, pa je pokazal zadnji primer v Hočah," so dodali v javnem podjetju, ki upravlja z ljubljansko čistilno napravo.

Za nemoteno izvajanje čiščenja odpadne vode po njihovem Slovenija potrebuje enotno strategijo ravnanja z blatom na nacionalni ravni, vključno s skupnimi rešitvami in povezovanjem komunalnih podjetij oziroma občin. Trend v Evropi je snovna in energetska izraba blata, kar nekatere evropske države delno že izvajajo.

Da je bilo odlaganje blata na Madžarsko trajnostno vprašljiva rešitev, je bilo po besedah Leona Lozarja, direktorja podjetja Aquasystems, ki upravlja z mariborsko čistino napravo, jasno že pred nekaj leti, a so občine zasledovale zgolj parcialni kratkoročni interes, povezan z nekajkrat nižjo ceno.

"Zaprtje madžarske meje ni bilo presenečenje, pač pa je večje presenečenje, da je to presenetilo slovensko komunalno sfero, ki se je s tem soočila popolnoma nepripravljena ter infrastrukturno povsem gola in bosa. Seveda takšno stanje s pridom izkoriščajo posredniško-transportna podjetja," je kritičen Lozar.

Od aprila lani so v čistilni napravi, ki letno proizvede 13.000 ton blata, tega začasno skladiščili na deponiji neposredno ob napravi, kar je bilo zaradi kriznih razmer izjemoma dovoljeno za leto dni. To seveda ni odgovarjalo bližnjemu prebivalstvu, ki je imelo z "začasnim" odlaganjem od leta 2004 do leta 2014 že dovolj neprijetnih izkušenj zaradi smradu, a so dejstvo vseeno sprejeli z razumevanjem in od maja je deponija spet prazna.

Za odvoz blata sicer po nalogu mariborske občine skrbi Energetika Maribor, ta pa po Lozarjevih informacijah blato izvaža v Avstrijo oziroma na Slovaško. Po njegovih besedah je za Slovenijo nujna zelo hitra implementacija zanesljivih in učinkovitih okoljskih rešitev.

Za Marjetico Koper, ki upravlja s tamkajšnjo čistilno napravo, je največja težava predvsem sunkovit skok cen prevzema blata, saj so te višje tudi za več kot 300 odstotkov, kar jih letno stane okoli 800.000 evrov več kot pred podražitvami. Za odvoz pri njih od lani skrbi Saubermacher, ki po njihovih informacijah blato odvaža v Avstrijo.

V Kopru sicer načrtujejo sušilnico komunalnega blata. Prihranki zaradi nižje cena odvoza, manjšega skupnega obsega in tonaže posušenega blata bi jim pomagali zajeziti naraščajoče cene odvoza in s tem tudi stroške za občane. Na ravni države pa bo po njihovem mnenju treba iskati rešitve v enem centralnem ali več regijskih objektih za monosežig komunalnega blata.

Na kranjski komunali imajo zagotovljen redni odvoz, prav tako pa opozarjajo na izjemno visoke cene. Tudi pri njih je prevzemnik Saubermacher. Podatka o tem, kam vozi blato, nimajo, saj zahtevajo zgolj ustrezna okoljevarstvena dovoljenja za prevzem.

"Sprememb cen je bil kar nekaj. Če je ta še jeseni leta 2019 znašala dobrih 52 evrov na tono, je kmalu zatem skočila na 106 evrov, danes pa je že 204 evre," pravijo v Kranju, kjer prav prihodnji teden odpirajo ponudbe za naslednjih dvanajst mesecev.

Kot poudarjajo, država nima strategije ravnanja z odpadnim blatom, zaradi česar občani plačujejo visoko stroške. Trajnostni razvoj se po njihovem kaže v smeri lastne predelave blata oziroma nadgradnje procesa ravnanja s to surovino.

Sušenje na lastni čistilni napravi se trenutno kaže kot najbolj racionalna izbira. Posledično pa izračuni finančne in energetske učinkovitost tovrstnih okoljskih rešitev zagotavljajo tudi nižje zneske na položnicah, menijo na Komunali Kranj.