Za hudo viroidno zakrnelost hmelja, ki še vedno povzroča škodo na hmelju v Savinjski dolini, raziskovalci menijo, da je bil vir okužbe smetišče, natančneje odpadki agrumov. Bolezen vinske trte, zlata trsna rumenica, ki se širi po slovenskih vinogradih, se prenaša z ameriškim škržatkom. Azijski in kitajski kozliček se lahko skrijeta med granit iz Kitajske, prav tako pa so ga že našli v avtomobilih, ki so bil naloženi na ladjah na poti v Evropo.  Zelo nevarne so tako imenovane plodove muhe, ki se prenašajo s sadeži. V nekaterih državah so jih že našli v plodovih, ki so jih turisti domov želeli prinesti v potniški prtljagi. Pred leti so inšpektorji intenzivno pregledovali palme na Primorskem, da so izkoreninili palmovega rilčkarja, ki je bil verjetno pripeljan na jahti skupaj z okuženo palmo iz Sicilije. To je le nekaj primerov, kako so škodljivci, ki predstavljajo grožnjo našim rastlinam, vstopili v našo državo, ki jih našteva dr. Alenka Zupančič  iz Sektorja za zdravje rastlin in rastlinski semenski material z Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Tvegana pot tudi v potniški prtljagi

Škodljivci, kot na primer žuželke, se lahko skrijejo med blago, v zabojnike, v transportna sredstva, zavrtajo se v lesene palete ali širijo po naravni poti. Nekatere med njimi lahko na dan preletijo več deset kilometrov. "Ko so znanstveniki proučevali poti vnosa škodljivcev in bolezni rastlin, so ocenili tudi, da je vnos sadja, zelenjave, semen v EU s potniško prtljago tako velik, da to lahko opredelimo kot tvegano pot vnosa škodljivca ali bolezni rastlin, to je način, kako se bolezni in škodljivci rastlin lahko širijo," pripoveduje dr. Alenka Zupančič.  In ko je škodljivec ali bolezen rastlin že vnesena oziroma uvožena v EU na kakršen koli način in se je že razširila, je težko oceniti, na kakšen način je prišla v EU. Pri nas do sedaj inšpektorji niso preverjali, katere bolezni bi lahko bile v potniški prtljagi. Glede na raznolikost odvzetega materiala bi se verjetno kaj našlo. Nekatere države to spremljajo že dlje časa in večina njihovih najdb so žuželke, pa tudi drugi škodljivci in bolezni, pravi. 

Leta 2023 zasegli 105,29 kilograma sadja in zelenjave 

Za nadzor rastlin v osebni potniški prtljagi in za poštne pošiljke, namenjene fizičnim osebam, je v Sloveniji primarno pristojen carinski organ. Fitosanitarni inšpektorji s carinskim organom na Brniku izvajajo skupen nadzor na Mejni kontrolni točki Brnik enkrat mesečno, pojasnjuje. Carinski organ je v okviru izvajanja carinskega nadzora v 2023 opravil 20 zasegov blaga, za katerega potniki niso predložili ustreznega fitosanitarnega spričevala, in sicer so zasegli predvsem sveže, večinoma eksotično sadje (mango, limete, pitaja, papaja, marakuja, pasijonka, jabolka, kaki) in zelenjavo (rdeča pesa, feferoni, grah, fižol, okra, kasava, jajčevci, korenine, afriški krompir, avokado). Skupna količina zaseženega blaga v letu 2023 je bila 105,29 kg. Zaseženo blago je izviralo iz različnih držav, in sicer iz Bangladeša, Filipinov, Indije, Indonezije (otok Bali), Kameruna, Kosova, Nigerije, Ruande, Rusije, Tajske, Turčije in Združenih arabskih emiratov. Za nedovoljen vnos so predpisane kazni v višini od 400 do 1000 evrov za posameznika, ki vnaša rastline in rastlinski material brez fitosanitarnega spričevala, pojasnjuje Zupančičeva. 

Dovolj je eno samo seme ali gnijoče sadje 

Pa se zavedamo, kaj se lahko zgodi, če z dopusta prinesemo le eno samo sadiko ali seme neke rastline? Dovolj je lahko že ena rastlina ali eno seme, ki vzkali, še posebej, če gre za trajno rastlino, okuženo z virusi, dve skriti žuželki na rastlini ali v lesu, ali gnijoče sadje in rastline zaradi bakterij, opozarja dr. Zupančičeva. Okuženih rastlin je na začetku malo in okužb pogosto ne opazimo s prostim očesom. Vendar pa lahko v primernih razmerah ali ko se škodljivci in bolezni rastlin že preveč razširijo, pride do katastrofalne škode tako za prehrano, okolje kot gospodarstvo, poudarja Zupančičeva. "Če okuženo sadiko posadimo na vrt, lahko okuži rastline v njeni bližini. V sadežu oziroma drugem rastlinskem materialu, ki ga odvržemo v naravo, se lahko skriva škodljivec, ki se razširi v okolico. Če bolezen prenaša na primer določena žuželka, je širjenje še hitrejše. Virusi se na primer prenašajo z dotikom in lahko z rokami ali orodjem preidejo z ene rastline na sosedov vrt. Nekateri škodljivci in bolezni rastlin se prenašajo tudi z zemljo," ponazarja.

Katere bolezni in škodljivci so trenutno pred našimi vrati in predstavljajo grožnjo? V Italiji škodo povzroča japonski hrošč, tam so opazili tudi že azijskega in kitajskega kozlička, ki vrtata simetrične luknje v drevesa, da lahko odložita svoja jajčeca in pa bakterijski ožig oljke, ki uničuje oljke na območju Apulije. Kitajski kozliček, lep črn hrošč z belimi lisami, je že naseljen na Hrvaškem v okolici Zadra. O več najdbah ameriške koruzne sovke v letošnjem letu poročajo iz Grčije, v Luki koper je bilo uničenih več pošiljk krompirja, okuženega s krompirjevo rjavo gnilobo. Paradižnik in paprike bi bili lahko okuženi z virusom rjave grbančavosti paradižnika ali drugimi nevarnimi virusi, našteva dr. Zupančičeva. 

PREBERI ŠE

Z dopusta brez tujih rastlin, plodov ali semen: kaj lahko imate v kovčku?

Kako moramo ravnati? 

Kako naj se torej odločimo, ko ne vemo, ali bi neko rastlino prinesli z dopusta? Kako lahko preverimo, ali je to dovoljeno ali ne? Kot razloži sogovornica, morajo vse rastline (sadike, plodovi, šopki, sveže sadje ...) za vnos v EU imeti fitosanitarno spričevalo, tudi če te rastline naročimo preko interneta. V osebni prtljagi lahko brez njega prinesemo le ananas, banane, datlje, kokos in durian (cibetovec). Izjem za majhne količine in za namene osebne rabe ni. Fitosanitarno spričevalo za uvoz vam izda pristojni organ za varstvo rastlin v državi, iz katere bi želeli prinesti rastlino. Razmislite torej, ali želite svoj čas preživeti z iskanjem uradnikov ali raje na plaži. Rastlino lahko namreč brez večjih težav naročite tudi v Sloveniji ali v drugi državi članici EU. Skupaj torej lahko poskrbimo za zdravje rastlin, ki predstavljajo velik del naše prehrane, uporabljamo jih tudi za gradnjo, papir, oblačila, dajejo nam zrak, ki ga dihamo, blažijo podnebne spremembe in varujejo tla pred erozijo. To nam omogočajo le zdrave rastline, ki dajejo zdrav in visok pridelek, ki imajo zadostno listno maso za izvajanje fotosinteze ter močne korenine, ki so močnejše od plazenja, sklene Zupančičeva.