16-letni Giri Marhara se je odločil, da bo pomagal čistiti onesnaženo jezero v svojem kraju. Takrat je bil star 16 let, piše AP, ki je obiskal skupino mladih navdušencev v Indoneziji, ki verjamejo, da lahko spremenijo svet vsaj malo na bolje.  Mladi, kot je Marhara, so zadnja leta v ospredju gibanj za okolje in podnebne spremembe. Krepijo se šolske stavke za podnebje, okoljski protesti po vsem svetu ter lokalne čistilne akcije, ki jih pogosto vodijo mladi. 

"Čiščenje narave je zame prav katarzično," za AP pripoveduje Marhara. Kot pravi, je vesel, ker se mu pri čiščenju vedno pridružijo otroci, ki se igrajo v bližini. "Ne želim zamuditi priložnosti, da mlade naučim nekaj pozitivnega, iz česar lahko nastanejo trajne pozitivne navade." 

 V 10 letih je Marhara s svojimi prijatelji zbral 2.700 ton kilogramov odpadkov. A v državi imajo precej večji problem z odpadki, da bi mu lahko bile kos samorganizirane lokalne skupine. Indonezija je lani proizvedla 36 miijonov ton odpadkov, največjo težavo pa predstavlja, da jih kar približno 35 odstotkov ni pravilno odloženih, saj ima država težave z upravljanjem odpadkov, prav tako nima ustrezne infrastrukture. 

Odpadki poleg okoljskega predstavljajo tudi zdravstveno tveganje. Plastični odpadki lahko namreč razpadejo na mikroplastične koščke. O vplivu mikroplastike na zdravje ljudi sicer še ni znanstvenega konsenza, a nekatere študije kažejo, da lahko vpliva na endokrini, živčni in imunski sistem ter lahko poveča tveganje za raka. Seveda je možno odpadke ponovno uporabiti ali reciklirati, a okoljevarstveniki pozivajo, da mora svet najprej proizvesti manj odpadkov, saj jih ogromno konča na odlagališčih in v oceanih.

'Živimo v kulturi smetenja' 

Abdul Ghofar, strokovnjak z indonezijskega foruma za okolje, opozarja, da bi morali ugotavljati, od kod prihaja vir onesnaženja in kako ga ustaviti. Tega onesnaženja ne bo nikoli konec, če ne ustavimo vira onesnaženja. 

A ker človeštvo še vedno proizvaja ogromne količine odpadkov, lahko akcije mladih še vedno doprinesejo k lokalnim skupnostim. Kot za AP opisuje Trisna Rengganis, je bila v njegovi soseski na obrobju Džakarte reka Ciliwung, ki je zaradi odsotnosti sistema za ravnanje z odpadki in ker ljudje še vedno mečejo smeti v vodo, preplavljena z odpadki.  Toda po čiščenju bregov so se k reki znova začeli vračati otroci, ki so se igrali ob reki.  Rengganis upa, da se bo zagon za čiščenje reke in reševanje problema s smeti v regiji nadaljeval, tako da bodo lahko tudi prihodnje generacije uživale na tem območju. Marhara verjame, da potrebujemo miselni premik: "Živimo v kulturi smetenja. Mislim, da je edini način za boj proti tej kulturi z razvojem protikulture: čistilne kulture."