Lansko leto smo pisali o nenavadnih prozornih žuželkah, ki z dreves padejo na ljudi. Gre za majhno stenico, ki sesa listni sok hrastovih listov, kar povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj, dolgoročno pa drevesa oslabijo. 

To je primer tujerodne vrste, ki se ji je uspelo v nekaj letih močno razširiti. A za ljudi naj ta, glede na doslej znana dejstva, ne bi bila nevarna. Bolj ogroženi so slovenski gozdovi, saj stenica namreč sesa listni sok hrastovih listov, kar pa povzroči prezgodnje rjavenje hrastovih krošenj.  

Zakaj je uspešno preživela zimo?

Hrastove čipkarke prezimujejo pod skorjo oziroma v razpokah skorje dreves, kjer so zaščitene pred hujšim mrazom. Raziskave so pokazale, da je pri povprečni zimski temperaturi 2C umrljivost vrste v povprečju 30,6% (razpon med 9,1 in 58,8%). Ker so zime v Sloveniji v zadnjih letih mile, hrastova čipkarka s preživetjem nima večjih težav, razlagata dr. Maarten de Groot in dr. Tine Hauptman  z oddelka za varstvo gozdov. Tudi letos lahko pričakujemo podoben pojav kot v lanskem letu, ocenjujeta: "Tudi letošnja zima je bila relativno mila in če bodo vremenske razmere podobne kot lani, lahko pričakujemo podoben obseg poškodb kot v lanskem letu."

Kakšno škodo je povzročila lani?

Škode, ki jo povzroča hrastova čipkarka, ni enostavno oceniti. Poškoduje predvsem liste, vendar je težko oceniti, kakšen vpliv imajo te poškodbe na vitalnost dreves. V lanskem letu so poškodovanost listja ocenjevali na petih različnih lokacijah v Sloveniji. Poškodovanost listov je variirala od 0 do 100 %, pri večini hrastov (dob in graden) je znašala od 90 do 100 %, kažejo ugotovitve Gozdarskega inštituta.

Katera drevesa poleg hrastov je še napadla?

Glavni gostitelji hrastove čipkarke so hrasti, lahko pa, sploh ob izjemnih namnožitvah, vrsta napade tudi nekatere druge drevesne in grmovne vrste. "V lanskem letu smo smo poškodbe listja zaradi hrastove čipkarke odkrili tudi na pravem kostanju (pri večini dreves je bila poškodovanost listja 0–10%, v nekaj primerih pa 60–70%), navadnem gabru (večinoma je bila poškodovanost 0%, v nekaj primerih pa 10–20%), bukvi (večinoma je bila poškodovanost 0%, v nekaj primerih pa 40–50%), navadni leski (večinoma je bila poškodovanost 0%, v nekaj primerih pa 30–40%) in gorskem javorju (večinoma je bila poškodovanost 0%, v nekaj primerih pa 10–20%). Vsa bolj poškodovana drevesa teh vrst rastejo v neposredni bližini močno napadenih hrastov," pojasnjujeta sogovornika.

So si drevesa opomogla ali gre za povzročanje dolgotrajne škode?

Na podlagi dosedanjih raziskav ni jasno, kakšen je dolgoročen vpliv hrastove čipkarke na gostiteljske rastline. Tudi za nekatere druge invazivne vrste, kot sta platanova čipkarka (Corythuca ciliata) in listni zavijač divjega kostanja (Cameraria ohridella), ki večjo škodo na listih gostiteljev podobno kot hrastova čipkarka povzročajo v drugem delu rastne sezone, ni bilo ugotovljenih negativnih vplivov na rast dreves. Po drugi strani pa je znano, da hrasti energijo, pridobljeno s fotosintezo v pozni sezoni tekočega leta, uporabljajo za rast in razvoj želoda v naslednjem letu. Vsekakor so na to temo potrebne nadaljnje raziskave, razlagata dr. Maarten de Groot in dr. Tine Hauptman.

 Zaenkrat ni metod, s katerimi bi se znebili tega škodljivca

Trenutno ni poznanih metod, s katerimi bi se znebili tega škodljivca. Škodo zaradi namnožitve škodljivega organizma lahko zmanjšamo s spodbujanjem mešanih in raznodobnih gozdnih sestojev. Nekateri pesticidi sicer lahko zmanjšajo gostoto populacij hrastovih čipkark, vendar bi bila potrebna redna uporaba, ki pa zaradi negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi ni sprejemljiva (uporaba FFS v gozdovih pa tako ali tako ni dovoljena). Poleg tega pa se osebki hrastovih čipkark učinkovito raznašajo z vetrom in bi se hitro ponovno zanesli na področja, kjer bi aplicirali pesticide. Trenutno potekajo raziskave, s katerimi se išče naravne sovražnike hrastove čipkarke in načine za razvoj biokontrolnih metod, pojasnjujeta sogovornika.

Tudi na Gozdarskem inštitutu Slovenije se s hrastovo čipkarko ukvarjajo na različnih področjih. V mednarodnem projektu FORSAID, ki je financiran v okviru programa Obzorje Evropa, si prizadevajo izboljšati spremljanje škod zaradi hrastove čipkarke s pomočjo brezpilotnih letalnikov in uporabo satelitskih posnetkov. V sklopu strokovnih nalog zdravstvenega varstva rastlin, ki jih financira Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, bomo nadaljevali z raziskovanjem vpliva hrastove čipkarke v gozdovih in začeli s proučevanjem avtohtonih parazitskih os, ki parazitirajo to invazivno tujerodno vrsto.