Kot so nevladne organizacije opozorile v sporočilu za javnost, je v programu razvoja podeželja 2014-2020 eden od podukrepov neposredno povezan z odpiranjem novih predelov gozdov gospodarjenju. Gre za ukrep, ki je namenjen naložbam v gradnjo in rekonstrukcijo gozdnih cest ter gozdnih vlak. Ukrep tako spodbuja odpiranje novih predelov gozdov za gospodarsko rabo, izpostavljajo.   

Pri tem svarijo, da v Sloveniji pospešeno izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda. V slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst: "V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst," poudarjajo.  

Ogrožene vrste, ki potrebujejo veliko odmrle lesne mase v gozdu

V slovenskih gozdovih nam pri varstvu najbolj ranljivega dela biodiverzitete ne kaže dobro, poudarjajo.  Največja razlika med mnogonamenskim gozdom, kjer se sonaravno gospodari in gozdom, ki je prepuščen naravi, se kaže v količini odmrle biomase. Ugodno ohranitveno stanje nekaterih gozdnih vrst je močno pogojeno prav s količino odmrle drevesne biomase v gozdu, zato ni presenetljivo, da so od vseh gozdnih Natura 2000 vrst v slabem stanju predvsem specializirane vrste, ki so vezane na večje količine odmrle biomase. V Sloveniji namreč gospodarimo na zelo velikem deležu površin in nimamo ustrezne mreže območij brez gospodarjenja, delež odmrlega drevja v gospodarskem gozdu pa tako po količini kot po dimenzijah ne more kompenzirati tovrstnih izgub, pravijo. 

Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog na DOPPS je za naš portal pojasnil, da to najbolj prizadene vrste, ki potrebujejo veliko odmrle lesne mase v gozdu: "Nekatere vrste, ki imajo manjše zahteve glede odmrle mase gospodarjenje z gozdom ne ogroža, ogroža pa specialiste. To pomeni, da če bomo dolgoročno te vrste hoteli obdržati, jim bomo morali zagotoviti dovolj površin brez gospodarjenja."

Med detli so to predvsem belohrbti detel, triprsti detel in srednji detel, potem pa še mali muhar in belovrati muhar. Gospodarjenje z gozdom vpliva tudi na divjega petelina in črno štorkljo. Vse te vrste so močno ogrožene, je poudaril. 

Kako zaskrbljujoče je torej to, da se v zavarovanih območjih širijo prometnice? Kot pravi Mihelič, smo specialiste klimaksnega  oziroma naravnega  gozda uspeli obdržati predvsem zaradi gozdov, v katerih se ne gospodari. Formalno izločenih imamo teh gozdov zelo malo gozdnih rezervatov je manj kot 1% površine. Ohranitev teh vrst je bila zato močno odvisna od negospodarjenih, a nezavarovanih predelov gozda. S tem, ko v njih gradimo prometnice, posledično v njih povečamo tudi sečnjo in s tem so ta območja za gozdne specialiste izgubljena. Te vrste namreč ne morejo dolgoročno funkcionirati, z močno zmanjšano količino odmrle mase v gospodarskem gozdu, ampak nujno rabijo tudi predele brez gospodarjenja, kjer je odmrlega lesa bistveno več. Na širjenje gozdnih prometnic bi morali nujno odgovoriti s širjenjem gozdnih rezervatov, da te izgube povrnemo, poudarja. 

Katarina Žemlja, vodja projektov pri CIPRA Slovenija sicer izpostavlja,  "da je med merili za izbor navedeno, da se bodo prometnice urejale le tam, kjer je dejanska odprtost manjša od optimalne. Res je tudi, da maksimalno število točk prejmejo naložbe, v kolikor se več kot polovica prometnic ureja izven območja Natura 2000. A kljub temu ukrep dovoljuje in spodbuja širjenje prometnic v zavarovanih območjih, ki so bila vzpostavljena zaradi varstva ogroženih živalskih in rastlinskih vrst."

Gozdove v zavarovanih območjih pogojno odprejo 

Nove prometnice so lahko grožnja določenim vrstam ali habitatnim tipom, pravijo tudi na Ministrstvu za naravne vire in prostor.  Kot naštevajo, so najbolj ogroženi smokrotni habitatni tipi, kot so barjanski gozdovi, bazična nizka barja, prehodna barja ali aktivna visoka barja. Gradnja prometnic v takšnem okolju ima lahko posledice na sam habitatni tip, saj se le-ta z vzpostavitvijo prometnic uniči. Podobno PUN določa tudi enako zaščiti za Javorove gozdove (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih, saj gre za specifičen habitatni tip, ki se pojavlja v manjših zaplatah in lahko gradnja prometnice uniči pomemben del tega manjšinskega habitatnega tipa, ki je v Sloveniji večinoma v slabem stanju. Gradnja prometnic v gozdu negativno vpliva tudi na določene ptice, ki gnezdijo v gozdu.  

Če je gozdna cesta preblizu gnezda lahko to prispeva k prevelikemu nemiru (sečnja, promet, rekreacija, turizem, nabiralništvo, pohodništvo) v okolici gnezda, kar lahko resno ogrozi gnezditveno uspešnost vrste. Določene vrste so zelo občutljive na nemir tudi v času parjenja ali vzreje mladičev oz. v zimskem času (divji petelin, gozdni jereb), kar pomeni, da se morajo gozdne prometnice izogibati tudi življenjskemu okolju ali ključnemu delu življenjskega okolja teh vrst. Nemir, ki ga lahko vnesemo v gozdi prostor z izgradnjo in uporabo gozdnih prometnic, lahko tako negativno vpliva na samo uspešnost parjenja, preživetje osebkov v zimskem času oziroma posledično njihovo slabšo kondicijo ali pa tudi na uspešnost vzreje mladičev. Gradnja gozdnih prometnic mora biti torej usklajena in mora upoštevati tudi cilje ohranjanja narave, vrst in življenjskih okolij. Za ohranjanje narave je pomembno, da ne posegamo v naravne ekosisteme za vsako ceno, temveč, da to storimo premišljeno, z določeno mero previdnosti.

Tega se, kot trdijo, zavedajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo, kjer pravijo, da bi nove načrtovane prometnice lahko imele negativen vpliv v zavarovanih območjih na živalske in rastlinske vrste. Zaradi navedenega se pri načrtovanju prometnic izogibamo omenjenim območjem, zagotavljajo.

"Odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami v Sloveniji je načrtovano in usmerjeno," zagotavljajo zagotavljajo na minstrstvu za kmetijstvo. Gozdove v zavarovanih območjih se pogojno odpre, če so pridobljena vsa soglasja, pravijo. Kot pojasnjujejo, za vsako gozdno prometnico v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, Zavod za gozdove Slovenije pripravi ustrezno gradbeno dokumentacijo. V elaboratu se opredeli več možnih tras prometnice, ki so predmet presoje. Za vsako prometnico je treba pridobiti soglasje različnih soglasodajalcev s področja narave, okolja, voda in kulturne dediščine. Če soglasja niso pridobljena, Zavod za gozdove Slovenije ne izda dovoljenje za poseg v gozd in ureditev prometnic se ne izvede.

Kot zatrjujejo tudi, je bila presoja vplivov izvedena na več različnih nivojih. Najprej je bil presojan Strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo, potem so bili presojani načrti za gospodarjenje z gozdovi, presojana je tudi posamezna trasa prometnice: "Z vsemi omilitvenimi ukrepi se zagotavlja, da z odpiranjem gozdov v zavarovanih območjih ne bomo negativno vplivali na živalske in rastlinske vrste."

Pozivajo k povečanju dovolj velikih gozdnih rezervatov 

Kakšne rešitve državi predlagajo nevladne organizacije? Država bi pri odpiranjih naravovarstveno pomembnih gozdov, predvsem v območjih Natura 2000, kjer varuje omenjene populacije gozdnih specialistov nujno morala začeti s kompenzacijo teh izgub. Rešitev vidimo v povečanju dovolj velikih gozdnih rezervatov na območjih pomembnih za gozdne specialiste, predvsem v državnih gozdovih, sklene Mihelič.

V Sloveniji imamo 170 gozdnih rezervatov s skupno površino približno 9.500 ha, največji med njimi meri 974 ha. Tomaž Mihelič zaključuje: "Aktualni rezervati so majhni in preveč razpršeni po celotnem območju države. Ne predstavljajo niti 1 % skupne površine gozdov. Za učinkovito varstvo biodiverzitete potrebujemo predvsem večje gozdne rezervate, ki jih v Sloveniji sploh ne poznamo. O njihovem pomenu se lahko prepričamo že pri naših sosedih, kjer se pozitivni učinki večjih zavarovanih gozdnih območij, kot so NP Sjeverni Velebit, Risnjak in Plitvice, kažejo na populacijah gozdnih specialistov tudi širše, izven teh območij. Primer celotnih Dinaridov kaže, da ravno neodprti predeli gozdov močno doprinesejo k učinkovitemu varstvu biodiverzitete."

Nina Tome, strokovna sodelavka v okoljski organizaciji Focus poudarja: "Ob odpiranju novih predelov gozdov z gozdnimi vlakami bi vsako tovrstno dejanje nujno potrebovalo analizo groženj, ki jih s tem naredimo biodiverziteti in analizo, kako bomo to poslabšanje ohranitvenega stanja vrst v teh območjih nadomestili." Ena od možnosti, ki se jasno kaže, je učinkovita mreža gozdnih rezervatov. Slovenija bi morala nujno pristopiti k sistematičnemu snovanju mreže gozdnih rezervatov v državnih gozdovih, kjer bi te izgube lahko kompenzirali. 

In kaj nato pravijo na ministrstvu za naravne vire in prostor?  V Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 smo se kot država zavezali, da bomo nova zavarovana območja,  med katera spadajo tudi naravni rezervati, prednostno ustanovili na naravovarstveno najbolj občutljivih območjih, ki potrebujejo režime in upravljanje: "Na tej podlagi in z upoštevanjem predlogov lokalnih skupnosti bodo širša zavarovana območja prednostno ustanovljena na naslednjih naravovarstveno pomembnih območjih: Kočevsko, Planinsko polje, Pohorje, Dragonja in Mura, s čimer se bo površina zavarovanih območij v Sloveniji povečala za najmanj 2%."