Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) je objavila posodobljeni rdeči seznam ogroženih vrst. Kot poroča AP, se je rdeči seznam IUCN tudi letos močno podaljšal. Dodali so mu več kot 1000 novih vrst, ki jim grozi izumrtje, skupaj pa izumrtje zdaj tako grozi več kot 45.000 vrstam. Na seznamu, ki vsebuje različne kategorije ogroženosti, je zdaj skupno 163.040 vrst, kar je približno 6.000 več kot lani. Kaktusi Copiapoa, ki izvirajo iz čilske obalne puščave Atacama, Bornejski slon in velikanski kuščar Gran Canaria so se na novo znašli med ogroženimi vrstami, je meddrugim razkril IUCN. Za poslabšanje stanja IUCN krivi pritiske zaradi podnebnih sprememb, invazivnih vrst in človekove dejavnosti, kot sta nedovoljena trgovina z vrstami in širitev infrastrukture.

Ogroženost nekaterih vrst še spodbujajo družbeni mediji 

Na seznamu so se znašli tudi kaktusi, ki so že dolgo cenjeni kot okrasne rastline, zato pa spodbujajo nezakonito trgovino, ki pa so jo še razširili družbeni mediji, kjer navdušenci in trgovci razstavljajo in prodajajo kaktuse, piše AP. IUCN pojasnjuje, da je upad vrste posledica povečanega povpraševanja po čilskih kaktusih v Evropi in Aziji. Tihotapci in divji lovci, ki omogočajo nezakonito  trgovino, pa so po navedbah organizacije pridobili večji dostop do habitata rastlin zaradi novih cest in širitve infrastrukture na območju Atacame.

Na seznamu se je znašel tudi bornejski slon, ki je po novem ogrožena vrsta. Bornejski sloni so manjši od afriških, obenem pa imajo večja ušesa, daljši rep in bolj ravne okle od svojih azijskih bratov. Veljajo za krotke in pasivne živali, je pisala STA.  Populacija se je v zadnjih 75 letih zmanjšala predvsem zaradi obsežne sečnje gozdov Bornea, ki je uničila velik del habitata teh veličastnih živali. Po oceni IUCN naj bi v divjini ostalo le 1000 slonov z Bornea. Konflikti z ljudmi, izguba habitata zaradi kmetijstva in nasadov lesa, razvoj rudarstva in infrastrukture, divji lov, izpostavljenost agrokemikalijam in trki vozil prav tako ogrožajo vrsto, še našteva IUCN. 

Posodobljeni seznam je razkril tudi osupljiv padec endemične vrste plazilca - orjaškega kuščarja na Kanarskih otokih in Ibizi zaradi plenjenja invazivnih vrst kač. 

Kaj je rdeči seznam ogroženih vrst? 

Rdeči seznam je popis ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Na njem je sedem kategorij ogroženosti. Prva je izumrla vrsta. Gre za vrste, pri katerih ni nobenega dvoma, da zadnji osebek ne živi več. Sledi v divjini izumrla vrsta. Vrsto štejemo v to kategorijo, če so vsi predstavniki poznani samo v kulturah, ujetništvu ali so drugače udomačeni in torej ne živijo več v prvotnem naravnem okolju. Poznamo še skrajno ogroženo vrsto, kar pomeni, da vrsti v naravnem okolju grozi izumrtje že v neposredni prihodnosti. Na seznamu so še ogrožene vrste, kar pomeni da se populacija vrste zmanjšuje. Poznamo še ranljivo vrsto, kar pomeni, da je populacija stabilna, vendar obstajajo dejavniki, ki ogrožajo njeno preživetje. Poznamo še potencialno ogrožene vrste in najmanj ogrožene vrste, ki jim ne grozijo neposredne nevarnosti.

Kriza biodiverzitete globalni problem 

Biolog dr. Davorin Tome iz Nacionalnega inštituta za biologijo je za naš portal že posvaril, da je kriza biodiverzitete postala globalni problem. Upada po celi Zemlji, tudi tam, kjer ljudje ne živimo, na primer na Antarktiki. S tem izgubljamo osnovo, nedotaknjena jedra, iz katerih se bo biodiverziteta lahko hitro obnovila nazaj, ko bomo naš pogled na naravo enkrat spremenili. Največjo grožnjo biodiverziteti vidi v človeškem egoizmu, ko si predstavljamo, da smo sami sebi zadosti, da lahko vse težave rešimo z razvojem tehnologije, meni. 

PREBERI ŠE

'Izumiranje vrst slabša kakovost našega življenja'

Vse vrste v ekosistemih so življenjsko povezane med sabo, nekatere neposredno, bistveno več je posrednih povezav. Z izumiranjem vrst, z manjšanjem njihovih populacij, se te povezave krhajo in kot domino efekt vplivajo na izumiranje novih in novih vrst. Ljudje smo, biološko gledano, ena izmed živalskih vrst na Zemlji, smo del biodiverzitete. Z vsemi ostalimi vrstami smo tudi mi življenjsko povezani. Izumiranje vrst tako vpliva tudi na krhanje naših povezav z živo naravo in nas vključuje v ta isti domino efekt, ki trenutno pri nas predvsem vpliva na slabšanje kvalitete življenja, poudarja dr. Tome.