Površina vrstno bogatih travnikov v Sloveniji vsako leto upada. "Trenutno so v Sloveniji ogroženi praktično vsi tipi vrstno bogatih travnikov, saj njihova površina iz leta v leto upada," so opozorili v Društvu za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS).  

Travniki izginjajo zaradi opuščanja rabe in zaraščanja na eni strani ter intenzifikacije na drugi – torej gnojenja, večkratnih košenj, spreminjanja v njive, dosejevanja s kupljenimi travnimi ali travno-deteljnimi mešanicami.  Zato so v projektu Semena za življenje  številne organizacije združile moči, da bi poskrbele za obnovo vedno bolj ogroženih travnikov. V Sloveniji tako nastaja prav posebna semenska banka. 

Shranjevanje genetskega materiala na dolgi rok 

Ideja semenske banke je shranjevanje genetskega materiala v obliki semen na dolgi rok. Zaradi izginjanja vrsto bogatih travnikov pada tudi genetska pestrost rastlinskih vrst, ki se na njih pojavljajo: "To, da imamo semena shranjena v semenski banki, lahko razumemo kot neke vrste varovalko v primeru, da katera rastlinska vrsta zares izgine s kakšnega območja. Na ta način lahko rastlino na to območje ponovno naselimo in celo z enakim prvotnim genskim zapisom," pripovedujeta Katarina Denac in Staš Miljuš iz Društva za opisovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Doslej jim je uspelo nabrati skoraj 2900 akcesij ali nabirkov 363 različnih rastlinskih vrst: "Naš cilj je nabrati 12000 nabirkov 300 različnih vrst do konca trajanja projekta (december 2026). Nabirek predstavlja semena ene rastlinske vrste z določenega travnika. Znotraj enega nabirka skušamo nabrati po 5000 semen oziroma manj v primeru ogroženih in zavarovanih vrst ali majhnih populacij."  

V zbirki tudi dragocene močno občutljive vrste

Uspelo jim je zbrati tudi vrste, ki so močno občutljive in podvržene spremembam na rastišču, izpostavlja Milijuš: "Ena od takšnih vrst je Kochov svišč (Gentiana acaulis), za katerega starejša literatura navaja, da raste na Pohorju in po celotnem Smrekovškem pogorju. Dandanes ga lahko na Pohorju iščemo zaman, prav tako pa se na Smrekovškem pogorju pojavlja samo še na dveh travnikih. Za semensko banko smo nabrali nekaj semen te rastline s Smrekovškega pogorja, s tem pa je njen genski material shranjen, da se ne izgubi, tako kot se je to zgodilo s populacijo s Pohorja." 

Semena nabirajo na 21 različnih območjih Natura 2000 po Sloveniji. S tem bodo zajeli travnike skoraj vseh geografskih območij, kjer se pojavljajo tarčni tipi travnikov. Nabiranje poteka na območjih: Banjšice, Drava, Haloze-vinorodne, Boč-Haloze-Donačka gora, Goričko, Bohor, Pohorje, Smrekovško pogorje, Bela krajina, Marindol, Vrbina, Polhograjsko hribovje, Javorniki-Snežnik, Krimsko hribovje-Menišija, Sava, Karavanke, Porezen, Bloščica, Kum, Notranjski trikotnik in Julijske Alpe, naštevata sogovornika. Na vsakem izmed naštetih območjih so identificirali dobro ohranjene travnike, na katerih z dovoljenjem lastnika nabirajo semena za semensko banko.

Kaj storijo s semeni? 

Semena po nabiranju predajo Kmetijskemu inštitutu Slovenije, kjer odstranijo nečistoče, jih posušijo na pravo stopnjo vlage, ter zapakirajo v posebne vrečke. Tako pripravljena semena v vrečkah so nato shranjena v hladilnikih za shranjevanje semenskega materiala na -20 C. Semenska banka bo vzpostavljena v dveh kopijah, ena kopija bo na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Jablah, druga kopija pa v Naravnem rezervatu Ormoške lagune, pojasnita sogovornika. 

Poleg vzpostavitve semenske banke travniških rastlin v projektu izvajajo tudi renaturacijo oziroma obnovo travniških površin na skupaj okoli 74 ha. Obnova bo le delno potekala s pomočjo semen, nabranih za semensko banko (prek vzgoje sadik), saj bodo večino semenskega materiala zagotovili drugače, razlagata: "Prvi način je s pomočjo semenskih mešanic, ki smo jih nabrali ročno ali s pomočjo krtačnega stroja na dobro ohranjenih travnikih v neposredni bližini površin za obnovo. Te semenske mešanice nato posušimo in posejemo po travnikih, ki so z vidika biotske pestrosti v slabšem stanju, ali pa na površinah, ki do tega trenutka sploh niso bili travniki. Drugi način pa je z uporabo tako imenovanega zelenega mulča. To pomeni, da smo vrstno bogate donorske travnike pokosili, odrezano rastlinsko biomaso pa v čim krajšem možnem času prenesli na travnike, ki smo jih želeli obnoviti, raztresli in povaljali. S tem smo zagotovili dober stik semen s podlago, kar poveča verjetnost uspešne kalitve."

Na ta dva načina so v projektu že posejali semenske mešanice in raztresli zeleni mulč na travnikih v Krajinskem parku Goričko, Triglavskem narodnem parku, Notranjskem parku, na Menišiji ter na nekdanji njivi v Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Nekaj površin pa bodo poskusili obnoviti v prihodnjih letih, povesta sogovornika. 

Uspeh obnove travnikov ni zagotovljen 

Kot poudarjata, uspeh obnove ni nikdar stoodstotno zagotovljen, saj je dejavnikov, ki vplivajo na razvoj rastja, ogromno, hkrati pa je potrebno več let, da se lahko razvije travnik in vzpostavijo pogoji za uspevanje bolj občutljivih rastlinskih vrst, kot so na primer orhideje: "Kljub temu pa smo prepričani, da je to najboljši način za vzpostavitev novih vrstno bogatih travnikov in da bomo na ta način najbolj pripomogli k ohranjanju ogroženih travniških organizmov v naravnem okolju."

 V Sloveniji so do sedaj obnove travnikov z uporabo avtohtonega semenskega materiala potekale redko in predvsem na manjših omejenih površinah. Izvedene so bile npr. v projektih Ljuba in PoLjuba na Ljubljanskem barju ter v projektu EIP na Pokljuki, kjer so s semenskimi mešanicami zasejali degradirane površine na območju Športnega centra, pojasnita. 

Vzpostavitev semenske banke se je šele začela. V prvem letu nabiranja semen za banko so nabrali približno četrtino zastavljenega cilja. Nabiranje bodo nadaljevali še štiri leta, v katerih bodo izpolnili cilj nabrati 12000 nabirkov. V prihodnjih letih bodo še izvajali obnove travnikov različnih habitatnih tipov. Prav tako pa bodo z ozaveščanjem javnosti preko različnih aktivnosti predstavili velik pomen travnikov, njihovega vrstnega bogastva in ohranjanju le-tega: "Tudi po koncu projekta načrtujemo nadaljnjo širitev semenske banke, takrat predvsem s semeni vrst s habitatnih tipov, ki jih v projektu nismo obravnavali. Načrtujemo tudi nadaljnje obnove travnikov, pri čemer nam bodo pomagala shranjena semena ter izkušnje, pridobljene v tem projektu. Nadaljevalo se bo tudi naravi prijazno upravljanje s travniki, ki smo jih obnovili v tem projektu. K temu smo se zavezali tako partnerji projekta kot tudi ostali lastniki obnovljenih travnikov."