Najhujša suša v zgodovini Amazonije je povzročila znižanje vodostaja rek v porečju Amazonke na najnižje ravni doslej, v nekaterih primerih pa je sicer plovne struge povsem izsušila, je poročala STA. Ob drugem zaporednem letu suše se je izsušil velik del brazilske vegetacije, po južnoameriških državah so divjali številni gozdni požari, mesta pa so se zavila v obsežne oblake dima. Letos naj bi bila suša v Amazoniji že v septembru tako huda, kot je bila lani v oktobru. 

FOTOGALERIJA

1 / 6

FOTO: AP

'Leta dela so postala pepel'

Posledice pa občutijo tudi pridelovalci kave, poroča AP. Silvio Almedia je pridelovalec kave, njegove plantaže pa ležijo na območju, ki je bilo doslej idealno za gojenje rastline, ki zagotavlja poživitvene požirke za celoten svet. A letos ima velike težave. 

V Braziliji, največji proizvajalki kave na svetu, so se Almeida in ostali pridelovalci začeli spopadati z najhujšo sušo v državi v zadnjih 70 letih in nadpovprečnimi temperaturami. Almeida je pričakoval, da bo to sezono pridelal 120 vreč kavnih zrn, a na koncu mu jih je uspelo le 100. Kot je opozoril za AP,  je glede na razmere prizadet oziroma ogrožen že del pridelka kavnih zrn za leto 2025.  

Tudi ognjeni zublji terjajo svoj davek. Na Almeidini zemlji je bilo požganih 2000 od njegovih 15.000 rastlin. Njegov sosed Joo Rodrigues Martins pa je izgubil vse. 71-letnik je na mali parceli gojil 2500 rastlin kave. A ta je zdaj popolnoma počrnela od saj. S kavo, ki jo prodaja lokalni zadrugi, se preživlja. A leta njegovega dela so zdaj postala pepel. 

Kriza tudi v Vietnamu

Kot ugotavlja tudi Center za uporabno ekonomijo Univerze v Sao Paulu, stalna suša že otežuje začetek 'kavne sezone' 2025/2026. Hkrati se tudi Vietnam, ki pa je drugi največji proizvajalec kave na svetu, sooča z vročino in sušo, kar vpliva na količino pridelka. Morebitno pomanjkanje ponudbe v obeh državah je, kot ugotavljajo, že začelo zviševati svetovne cene kave. 

Trg namreč pozorno spremlja, kako brazilski kavovci prenašajo te neugodne podnebne razmere, je za AP pojasnil Felippe Serigati iz univerze v Sao Paulu. "To bi lahko povzročilo manjšo letino kave. Ker pa se trg nagiba k predvidevanju tega, se cene kave arabice v New Yorku in robuste v Evropi nekoliko višajo. 

Cene kave sicer niso dosegle rekordnih vrednosti, ki jih je svet doživel v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, potem ko je huda zmrzal uničila 70 % brazilskih kavnih rastlin. Toda v zadnjih letih so strmo naraščale in po podatkih mednarodne organizacije za kavo so na najvišji ravni v zadnjih 13 letih. 

Deloma cene rastejo zaradi večjega povpraševanja, zlasti v Aziji. Toda vreme je še vedno eden izmed največjih dejavnikov za rast cene kave. Suša, zmrzal in požar so prizadeli kar eno petino pridelovalcev kave arabica v Braziliji, je dejal Billy Roberts, višji ekonomist pri CoBank s sedežem v Koloradu. "Ni videti, da bo v bližnji prihodnosti veliko bolje. Za okrevanje bodo potrebovali stalne padavine."

Gojenje kavovca vedno bolj zahtevno 

Kot smo že pisali, se bodo do leta 2050 vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile, kar pomeni, da bo gojenje kavovca veliko bolj zahtevno. Kavovec, rastlina, ki daje rdeče, češnjam podobne plodove, potrebuje za rast posebne razmere, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Se pa članice EU-28 uvrščajo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Coffea arabica oziroma arabski kavovec naj bi bila prva vrsta gojene kave. Čeprav so okusi različni, naj bi bila kava, izdelana iz semen te vrste, boljša od drugih komercialno gojenih vrst, npr. Coffea canephora (robusta). Ti dve vrsti se najpogosteje znajdeta v skodelici povprečnega pivca kave. 

Kot piše AP,  ko je kavovec izpostavljen daljšim obdobjem suše, lahko ta začne izgubljati liste, kar pomeni, da bo rastlina postala neproduktivna in bolj ranljiva za bolezni in škodljivce. Ekstremno mrzlo vreme pa lahko po drugi strani zamakne cvetenje rastlin in zmanjša kakovost kavnih zrn, saj se ta posušijo, še preden dozorijo. Vedno več ekstremnih vremenskih dogodkov pa pomeni, da je kavovec bolj dojemljiv za bolezni, kar pa pomeni, da je za pridelovalce in kmetovalce pridelava kar naenkrat dražja.