Pred kratkim so pri Korčuli opazili strupeno ribo z bodicami – zloglasno rdečemorsko plamenko (Pterois miles). Objava je požela veliko zanimanja. Kot je sporočil Hrvaški inštitut za oceanografijo, so jo ulovili blizu Račišća, v južnem delu Jadranskega morja pa naj bi jo letos opazili že večkrat. Kot so pojasnili, gre za invazivno indo-pacifiško vrsto, ki je znana po tem, da povzroča škodo lokalnim ekosistemom. Slab sloves si je pridobila, ker se prehranjuje z avtohtonimi ribjimi vrstami in ker se hitro širi. Njeni doslej edini poznani plenilci pa so hobotnice in nekatere vrste kirnje.

V Jadranskem morju so jo prvič našli leta 2019, najbolj severno se je pojavila leta 2021 v bližini otoka Vis. Opaziti se jih da v bližini podvodnih grebenov in v manjših globinah. A kot opozarjajo, so prav vse bodice te ribe strupene, vbod te ribe povzroči izredno močno bolečino, mogoč pa je tudi pojav resnejših simptomov.

Zakaj ima plamenka tako slab sloves? 

Kot domneva  dr. Lovrenc Lipej iz Morske biološke postaje NIB v Piranu, se strah pred plamenko širi zato, ker je njena sorodnica vrste Pterois volitans v Karibskem morju povzročila ogromne težave. Je namreč uspešna plenilka domorodnih rib, obenem pa je tudi strupena. Najprej so predvidevali, da je tja prišla z orkanom Andrewem, a se je pozneje izkazalo, da je to vrsto v ocean iz akvarija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izpustil objestnež in s tem povzročil pravo katastrofo. "Ko takšna vrsta najde svojo nišo v novem okolju, jo je težko izkoreniniti. Tam zdaj poteka zelo intenzivno izkoreninjanje. Ponujajo nagrade za lovljenje teh rib, poleg tega jo v mnogih državah ponujajo v restavracijah. Zaradi vsega navedenega s plamenko v Karibskem morju se nekateri bojijo, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi v Sredozemlju. " 

Malo primerov v Jadranu 

Kot ocenjuje, pa je, dokler govorimo o nekaj primerih plamenke v Jadranskem morju, strah pred to vrsto odveč: "Opažanja plamenke v Jadranskem morju so za zdaj maloštevilna." Kot pojasni, je vrsta Pterois miles v Jadran prišla preko Sueškega prekopa, v slovenskem morju pa je še niso opazili. 

In če je plamenka primer tujerodne vrste, ki se je v Jadranu pojavila pred kratkim, je bila v našem morju leta 2012 že ujeta navadna napihovalka (Sphoeroides pachygaster), ki je prav tako strupena. A navadna napihovalka ni tujerodna vrsta, ampak je njena prisotnost v našem morju povezana s procesom tropikalizacije. Gre za pojav, ko se vrsta razširja iz južnih predelov proti severu zaradi globalnega segrevanja morja. Dejavnik, ki to povzroča, je naraščajoča temperatura morja.  

Proti severu se širi tudi zelo nevarna  srebrnoproga napihovalka (Lagocephalus sceleratus), ki pa je v Sredozemlje prišla prek Sueškega prekopa, sedaj pa je že več let navzoča v Jadranu. O tem smo že pisali. Njen strup je, če tako ribo uživamo, nevaren človeku, svari sogovornik: "Ampak tako kot v gozdu ne uživate gob, ki jih ne poznate, tako tudi velja, da nikar ne uživajte in prijemajte morskih rib, ki jih ne poznate."  In to velja tudi za plamenko, ki se, kot opisuje, zaveda, da je s svojimi strupenimi bodicami varna. A če se vseeno nabodemo, hrvaški Inštitut za oceanografijo in ribarstvo iz Splita svetuje obisk zdravnika. Strup se nevtralizira s toploto, če se z ribo zbodemo, je najbolje, da mesto pika namakamo v vodi, ki ima temperaturo med 40 in 45 stopinj Celzija od 30 do 90 minut, pri tem pazite, da ne pride do opekline. A zanimivo, če je pravilno pripravljena, je riba užitna in dobrega okusa, so sklenili.