V spomladanski del projekta Pirati plastike, v katerem so učenci osnovnih šol raziskovali obrežja rek in iskali plastiko, je bilo vključenih 795 udeležencev iz 33 osnovnih in 18 srednjih šol. Vzorčenje je potekalo na 35 različnih vodotokih, analiza makroplastike pa kaže, da je približno 70 % odpadkov ob rekah plastičnih. Kot so dodali za primerjavo, v Nemčiji ta predstavlja približno 50 %. 

"21. stoletje žal zaznamuje tudi vedno večja poraba plastike. Je material, ki je v okolju zelo težko razgradljiv. Plastika v okolju le razpada v manjše kose, ki jih imenujemo mikroplastika. Zaradi dolge obstojnosti se ti delci kopičijo v organizmih, po prehranjevalnih piramidah pa nato prek hrane zaidejo tudi v človeka," se zavedajo na osnovni šoli Breg, ki je ena izmed slovenskih šol, kjer so se učenci prelevili v 'Pirate plastike'. 

Kaj kažejo prve ugotovitve? 

Po pregledu 23 vzorcev jih je 12 (52 %) vsebovalo mikroplastiko. Po izračunu vsebnosti mikroplastike na m3 vode je bilo največ mikroplastičnih delcev na Savi v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami (1,2 delca/m3), sledile so Krka pri Otočcu, Lahinja v Črnomlju, Dravinja v Zrečah, Glinščica v Ljubljani, Kamniška Bistrica v Domžalah (0,6 delcev/m3).

 Ostale reke so vsebovale manj mikroplastike ali nič. Onesnaženost slovenskih vodotokov je po deležu vzorcev, ki vsebujejo mikroplastiko, primerljiva z nemškimi (57 %), prav tako po številu delcev na m3, kažejo podatki, ki so jih sporočili z društva Ekologi brez meja. 

Kaj so pirati plastike najpogosteje ulovili v slovenskih rekah? 

V slovenskih vodotokih je bila najpogostejša vrsta mikroplastike polietilen v obliki prozornih filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij, z razliko od nemških vodotokov, kjer prevladuje staran stiropor, najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja. V vseh slovenskih akcijah so učenci na pregledanih odsekih našli 49 zaščitnih mask.

Zakaj je mikroplastika pereč problem? 

Mikroplastika je eden od vidikov onesnaževanja okolja danes, ki pa ga je zelo težko zmanjšati. Kot je za naš portal že pojasnil prof. dr. Mihael J. Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je eden izmed razlogov za to prav gotovo izjemno velika proizvodnja plastičnih mas, namenjenih vsem vidikom našega sodobnega načina življenja – od oblačenja, pripravljanja hrane, prenašanja dobrin iz kraja na kraj. Brez plastike si večina proizvajalcev ne predstavlja stekleničenja vode, ki pa kljub poimenovanju na koncu ne konča v steklu, ampak v plastenkah. 

Delci plastike so sestavni del kozmetičnih preparatov: "Upam si trditi, da je za kameno, bakreno in železno dobo zdaj napočila doba plastike," je opozoril. Kot je pojasnil, pa je zelo težko predvidevati, kako to vpliva na širše okolje, v katerem živi človek, in tudi na območja, kamor vpliv človeka še ni segel. O tem, kaj 'plastična doba' pomeni za zdravje planeta, zaenkrat vemo zelo malo, saj mikroplastike ne moremo zaznati z nobenim izmed čutil, zato je ljudi težko prepričevati o tem, kakšna je ta nevarnost in kje v okolju se pojavlja. 

Neopazna plastična problematika je še bolj problematična kot vizualna plastična obremenitev, ki jo lahko zaznamo, opozarja: "To je eden izmed osnovnih okoljskih problemov današnjega časa, ki ga lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Ti dve vprašanji pa sta povezani z mnogo več vplivi kot le z onesnaževanjem okolja. Vsa ta plastika namreč potuje v prehranske verige, človek je v mnogih primerih zadnji člen teh verig. Kakšen je ta vpliv na zdravje človeka, vam težko konkretno povem. Koliko plastike lahko pojemo, da ne bomo plastični? Podatkov je zelo malo." 

Kot je še opozoril, poleg tega ne vemo, kako mikroplastika vpliva na naše zdravje: "So le predvidevanja, zato je o plastiki veliko lažje govoriti kot o problemu vizualnega tipa, se pravi o podobah vrečk na obalah rek, plavajočih plastičnih otokih v oceanih ... Marsikdaj ne opazimo, v kolikšni meri se plastika pojavlja v kmetijstvu in predstavlja hudo okoljsko breme. Pri nas si kmet ne predstavlja hranjenja živali s hrano, ki je ne bi shranjeval v plastiki (baliral), in pri tem porabi na kilometre plastike, ki marsikje konča za gozdnim robom ali ob potoku. Že dolgo časa je jasno, da bomo s plastiko uspešno bili bitko le tako, da bomo zmanjšali njeno proizvodnjo."

Pričenja se jesenski del projekta Pirati plastike

Pričenja se jesenski del evropskega projekta skupnostne znanosti Pirati plastike - Dajmo Evropa!, v katerem bodo tudi tokrat k pridobivanju pomembnih podatkov o onesnaženosti slovenskih vodotokov z makro- in mikroplastiko prispevali učenci in dijaki 50 osnovnih in srednjih šol, so sporočili z društva Ekologi brez meja. 

Misija proti plastičnemu onesnaževanju se v teh dneh nadaljuje, mesta za sodelovanje pa so bila zaradi izrednega zanimanja zapolnjena že spomladi. Organizatorji projekta se tudi tokrat nadejajo navdušenega sodelovanja šolarjev, dijakov in mentorjev, kar potrjujejo tudi rezultati vzporedne znanstvene raziskave o koristi skupnostne znanosti za družbo, ki poteka na nemški univerzi. Projekt po preliminarnih rezultatih nudi veliko dodano praktično vrednost delu v učilnicah, poudarjajo Ekologi brez meja.