Plastika danes onesnažuje ves planet, od strehe sveta na Mount Everestu do najglobljih kotičkov oceanov. Ljudje mikroplastiko zaužijemo s hrano in vodo, delce pa so našli že v krvi in materinem mleku. Na svetu trenutno proizvedemo 430 milijonov ton plastike na leto, od tega sta dve tretjini namenjeni izdelkom za enkratno uporabo, ki imajo zaskrbljujoče kratko življenjsko dobo, preden postanejo odpadki. Glede na trenutne trende naj bi se proizvodnja do leta 2060 potrojila, piše Guardian.

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja.

Marca 2022 se je 193 držav strinjalo, da bodo odpravile onesnaževanje s plastiko, zdaj pa potekajo pogajanja o pravno zavezujočem sporazumu za odpravo plastike do leta 2024. Drugi krog pogajanj se bo začel 29. maja. Globalno onesnaževanje s plastiko bi se lahko do leta 2040 zmanjšalo za 80 %, kaže poročilo okoljskega programa ZN. Potrebne spremembe in ukrepi so sicer gromozanski, vendar tudi praktični in cenovno dostopni, opozarjajo v poročilu pred pogajanji.

Prvi korak je, kot izpostavljajo, prenehanje uporabe  in odstranitev nepotrebne plastike, kot je prekomerna embalaža, so zapisali v poročilu, o katerem poroča Guardian. Naslednji koraki so povečanje ponovne uporabe plastike, kot so plastenke za ponovno polnjenje, spodbujanje recikliranja in zamenjava plastike z okolju prijaznejšimi alternativami. 

"Kako proizvajamo, uporabljamo in odlagamo plastiko, ki onesnažuje ekosisteme, ustvarja tveganja za zdravje ljudi in uničuje podnebje," je ob tej priložnosti povedala Inger Andersen, izvršna direktorica Unepa. "V tem poročilu je predstavljen načrt za drastično zmanjšanje teh tveganj s sprejetjem krožnega pristopa, ki preprečuje, da bi plastika vstopila v ekosisteme, v naša telesa in v gospodarstvo. Ključno je, da poročilo dokazuje, da bi preobrazba zagotovila gospodarske in družbene koristi. Vlade in zasebni sektor bi prihranili finančna sredstva in ustvarili bi na sto tisoče novih delovnih mest," dodaja.

V poročilu ocenjujejo, da bi povečana ponovna uporaba plastike lahko zmanjšala onesnaženje s plastiko za 30 % do leta 2040. Več recikliranja bi leta 2040 zmanjšalo onesnaževanje za nadaljnjih 20 %, piše v poročilu. Obdavčitev nove oziroma deviške plastike in odprava subvencij za fosilna goriva sta ukrepa, ki bi to spodbudila,  saj bi recikliranje postalo ekonomsko privlačnejše v primerjavi s proizvodnjo nove plastike. Pomembno bi bilo tudi uveljavljanje smernic za embalažo za povečanje možnosti recikliranja izdelkov, so prepričani.

Zamenjava plastičnih izdelkov, kot so posode za hrano za s seboj, z alternativnimi materiali, kot so papir ali materiali, primerni za kompostiranje, bi lahko leta 2040 zmanjšala onesnaževanje za dodatnih 17 %, piše v poročilu. Glede na študijo iz leta 2021 med odpadki v svetovnih oceanih namreč prevladuje embalaža za hrano in pijačo s seboj. 

Leta 2040 bi bilo sicer še vedno veliko plastičnih odpadkov, ki bi jih bilo treba varno odstraniti, in če bi bili proizvajalci zakonsko odgovorni za to, bi bil to korak v pravo smer, so prepričani v Združenih narodih.

Poročilo navaja še, da bi kombinacija prihrankov zaradi proizvodnje manjše količine plastike in povečanih prihodkov od prodaje reciklirane plastike občutno zmanjšala stroške industrije. Naložbe, potrebne za takšno transformacijo, bi bile precejšnje, 65 milijard evrov na leto.

A Poročilo ZN ocenjuje, da bi zmanjšanje onesnaževanja s plastiko za 80 % v naslednjih 20 letih preprečilo škodo, ocenjeno na več kot tri bilijone evrov, vključno z vplivi na zdravje, podnebje, onesnaženost zraka, oceansko okolje in sodne stroške za tožbe proti podjetjem. 

Zlasti 80-odstotno zmanjšanje bi preprečilo 500 milijonov ton emisij CO2 na leto, ocenjuje poročilo, kar je približno enako emisijam Kanade. Ta transformacija bi lahko privedla tudi do novih 700.000 delovnih mest do leta 2040, večinoma v državah z nizkimi dohodki, piše v poročilu.

Miti o plastiki 

Društvo Ekologi brez meja je pred časom v projektu Plastika naša vsakdanja razbijalo nekatere mite o plastiki. Eden izmed največjih mitov je ta, da je embalaža iz biorazgradljive plastike neškodljiva, ker se razgradi. Kot so pojasnili, se biorazgradljiva plastika od običajne plastike razlikuje po materialih, iz katerih je izdelana, in dodatkih, ki poskrbijo, da jo bakterije lažje razkrojijo. Sama od sebe se ne razgradi, zato ima v času uporabe in ob koncu življenjskega cikla podoben okoljski odtis kot navadna plastika.

Kot še izpostavljajo Ekologi brez meja, smo ljudje z vdihavanjem, zaužitjem ali neposrednim stikom s kožo izpostavljeni široki paleti strupenih kemikalij, ki se sproščajo v različnih fazah življenjskega cikla plastike: "Vse to vpliva na naš imunski sistem in notranje organe ter povzroča raka. Kemikalije dražijo naša čutila, pojavljajo se motnje v razvoju otrok in mladostnikov, pogoste pa tudi težave z dihali, razvoj sladkorne bolezni ter nevrološke motnje. Celo vrsto škodljivih posledic na zdravje ima tudi mikroplastika. Verjetno najbolj skrb vzbujajoče posledice plastike pa so motnje naših reproduktivnih sposobnosti."