Kljub mrazu v torek zjutraj je začetek tedna v botaničnem vrtu v Ljubljani zaznamovalo prvo rožnato belo cvetenje. V botaničnem vrtu so bile temperature okrog ničle, ponekod celo malo pod njo, a ko je posijalo sonce, so se prvi cvetovi razprli. Zadnjih štirinajst dni so japonsko češnjo nenehno opazovali in nestrpno pričakovali prvi cvet, ki jih je naposled le razveselil, so sporočili. Prunus campanulata 'Kan-hi-zakura' ali zvončičasta japonska češnja se je že nekaj dni pripravljala k cvetenju. Lani je zacvetela že 6. marca, spomni vodja botaničnega vrta Jože Bavcon. Letos je vseeno poznejša, a še vedno zelo zgodnja. Lani je cvetela skupaj z navadnimi malimi zvončki, letos pa so zvončki že več ali manj odcveteli, čeprav letos tudi zvončki v povprečju malo zamujajo oziroma v večini cvetijo, tako kot so nekoč okrog začetka marca, pove Bavcon, ki spomni, da so za osmi marec običajno polno cveteli. Letos je kljub mili zimi čas cvetenja podoben. Dež v tem tednu in s tem povezane nižje temperature so češnjo malo zaustavili, če bi bilo le nekaj sonca, bi se cvetovi takoj razprli. Zato smo vsak dan čakali malo več sončnih žarkov, ki bi vzpodbudili cvetenje, pripoveduje. 

Senzacija po vsem svetu 

Cvetenje japonskih češenj je prava senzacija ne le na Japonskem, ampak tudi v evropskih prestolnicah. Množice se v času cvetenja japonskih lepotic zgrinjajo v parke, ki jih krasijo drobni cvetovi. Tudi v Ljubljani so številni parki, kjer lahko v času cvetenja občudujemo nežne rožnato-bele cvetove, ki kar kipijo od lepote.  

Japonske češnje so v času cvetenja, kot to imenujejo Japonci: v sezoni sakure, znamenitost, ki jo množice z nestrpnostjo pričakujejo. Ko se pričnejo rojevati elegantni cvetovi, ti poženejo navdušenje in zanetijo praznovanja širom države. V tem času se turisti zgrinjajo v mesta, kjer se skorajda na vsakem koraku bohotijo nežni cvetovi. A opazovati jih je mogoče le kratek čas v obdobju nekje od marca pa do začetka maja, poroča BBC.

Zacvetijo vedno bolj zgodaj 

A podnebne spremembe povzročajo, da slavni simbol pomladi zacveti vedno bolj zgodaj, zato je čas njihovega cvetenja postal eden od znakov podnebnih sprememb. Kot pojasnjuje direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani Jože Bavcon, na Japonskem češnje cvetijo različno, glede na to, v katerem pasu Japonske so. Kljub temu pa opažajo, da se je v zadnjih desetletjih ta čas pomaknil v zgodnejšo pomlad. Za Kjoto navajajo leto 2021 kot najzgodnejše obilno marčevsko cvetenje. 

Njihova vloga v diplomaciji: simbol miru

Japonske češnje pa so sčasoma stopile tudi v diplomacijo. To je bila zasluga prve dame 27. ameriškega predsednika Williama Howarda Tafta Helen Taft, ki se je zagledala v njihovo lepoto. Njena ideja je bila, da bi češnje v večjem številu zasadili v Potomac Parku v Washingtonu. Leta 1912 so tako podarili 3000 sadik mestu New York in 3000 mestu Washington za že omenjeni park. Od tedaj češnje nosijo tudi diplomatsko noto. Ko Japonska odpre veleposlaništvo v določeni državi, država lahko dobi za darilo japonske češnje, ki pomenijo simbolno prosto pot za poslovanje s to državo. V diplomaciji japonska češnja predstavlja simbol miru in sobivanja kultur. 

Japonske češnje so že vse od druge svetovne vojne tudi simbol miru, zato so se razširile po celem svetu. Slovenci smo prinesli še originalne japonske češnje, celotne mlade rastline so prišle iz Japonske, dobili smo jih že leta 1999 kot protokolarno darilo države Japonske, spomni Bavcon. Združenje ljubiteljev japonskih češenj v njihovem parlamentu jih je podarilo Sloveniji in s tem simbolično odprlo diplomatske poti. "Simbolično smo hoteli povezavo zgodovinskega botaničnega vrta iz leta 1810 povezati z novo lokacijo na Večni poti 111, kjer smo 8. oktobra 2000 pred vhodnim objektom za novi vrt zasadili prve češnje. Še dobro, da smo bili v vrtu dovolj pametni, da smo nekaj teh češenj ohranili tukaj na prvotni lokaciji in tako simbolično darilo vsako leto ponovno spominja in opominja na mir in na vse tisto, kar je bilo tudi zaveza strategije tako Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete in države zaradi posega železnice leta 1974 v botanični vrt." Kot opozarja, se je to sporočilo v današnjem času preprosto izničilo in nihče o tej zavezi kljub podpisanim dokumentom, objavam v medijih in znanstvenih revijah in zbornikih noče nič vedeti: "Le Botanični vrt UL, ki na to opozarja, ostaja grdi raček, ker noče biti tiho. Rastline so naše tihe spremljevalke, češnje so simbol miru, ki ga v današnjem času še kako potrebujemo, le da ga nočemo več prav razumeti."