"Številne populacije želv so se vrnile iz roba izumrtja, nekatere pa še vedno ne," je izsledke raziskave za AP komentiral Stuart Pimm, ekolog iz univerze Duke, ki sicer ni sodeloval pri raziskavi. "Zgodba o morskih želvah je ena od resničnih zgodb o uspehu pri ohranjanju narave," je ocenil. 

Sedem vrst morskih želv po več kot 100 milijonih let še vedno plava v oceanih našega planeta. Ena izmed njih je želva kareta, ki je simbol sredozemskega in grškega morja. Veličastne morske želve se potem, ko se izvalijo, podajo na potovanje daleč stran od doma. Po približno 25 letih, ko so pripravljene na razmnoževanje, se vrnejo na isto mesto, kjer so začele svojo življenjsko pot, da bi izvalile svoja jajca. A preživel bo le en mladič od milijona. Ostalim bodo pot do življenja prekrižali plenilci, podnebne spremembe, onesnaženje in človek. A vse kaže, da se jim zaradi napora naravovarstvenikov obeta svetlejša prihodnost. 

Grožnje se zmanjšujejo

Raziskava je preučevala 48 populacij morskih želv po vsem svetu. Znanstveniki so merili vplive groženj na populacije, kot so lov, onesnaževanje, obalni razvoj in podnebne spremembe, na te morske živali. Na več kot polovici proučevanih območij se grožnje na splošno zmanjšujejo, ugotavlja študija.   

Vendar še vedno ostaja nekaj žalostnih izjem. Populacije morskih želv v Atlantskem oceanu bodo bolj verjetno okrevale kot tiste v pacifiških vodah. In orjaškim usnjačam ne gre tako dobro kot drugim vrstam. Na svetovni ravni velja, da so te še posebej ranljive za izumrtje, številne skupine so še vedno kritično ogrožene, poroča Mednarodna zveza za ohranjanje narave. Vseh sedem območij, kjer jih najdemo, se sooča z velikimi okoljskimi tveganji, je izpostavil soavtor študije Bryan Wallace, strokovnjak za divje živali pri Ecolibriumu v Koloradu.

Usnjače so znane po najdaljših znanih morskih migracijah med vsemi živalmi - nekateri osebki preplavajo tudi do 5955 kilometrov na vsaki poti. Zaradi tega se gibljejo po številnih regijah in so lahko izpostavljene posebnim tveganjem, je opozoril. 

Več desetletij, da so se pokazali rezultati

"S tem, ko so prenehali s komercialnim lovom in jim dali čas, da se opomorejo, se njihove populacije zdaj zelo dobro razvijajo v obalnih vodah številnih regij Mehike in ZDA," je optimistična soavtorica raziskave Michelle María Early Capistrán, raziskovalka z univerze Stanford, ki je opravljala terensko delo v obeh državah.

Morske želve so zaščitene z ameriškim zakonom o ogroženih vrstah iz leta 1973, Mehika pa je leta 1990 prepovedala vsakršno lovljenje morskih želv. Vendar je trajalo nekaj desetletij, da so se rezultati teh ukrepov - poleg prizadevanj za zaščito gnezditvenih plaž in zmanjšanje naključnega prilova pri ribolovu - pokazali v populacijskih trendih, je pojasnila za AP. 

Več kot petini vrst plazilcev na svetu sicer grozi izumrtje. Kar več kot 1800 vrst danes uradno že bije bitko za obstoj, za še več kot 1400 vrst pa raziskovalci statusa niso mogli natančno določiti. Kot svarijo, bi bil takšen črni scenarij katastrofalen udarec za svetovno biodiverziteto in tveganje za številne ekosisteme, zato moramo storiti vse, da ga preprečimo. Posebej ogrožene so želve in krokodili, ugotavljajo raziskovalci.