Banane so po uporabi kemikalij takoj za bombažem, ki je v svetovnem merilu najbolj kemično obremenjena poljščina. Monokultura in toksični pesticidi ogrožajo okolje. Kot pojasnjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus, so strupene snovi, ki jih uporabljajo na plantažah, izredno nevarne za ljudi. Ker je možno prihraniti pri zaščitni opremi za zaposlene, to številna podjetja tudi počnejo. Čeprav je delo na plantažah fizično naporno in nevarno, je zelo slabo plačano. 

Večina tropskega sadja v Slovenijo prihaja iz držav Južne Amerike. Banane v največji meri prihajajo iz Ekvadorja ter Kolumbije, ananas iz Kostarike, pomaranče za pomarančni sok iz Brazilije. V teh državah gojijo te sadeže v največji meri prav za izvoz. Ker so zahteve t. i. zahodnih trgov vedno večje, veliki trgovci in uvozniki iščejo načine, kako povečati proizvodnjo ob hkratnem nižanju stroškov, s ciljem povečanja dobičkov, so opozorili v okviru kampanje Sadje naj bo pravično. 

Da bi dosegli ta dva cilja, naseljujejo komercialne rastline na čim večjih območjih in to tam, kjer raste (je rastel) zelo raznolik deževni gozd. Zato uničijo naravno rastje in na obsežna območja nasadijo eno kulturo − banane, ananas, avokadovce, mangovce … Pomanjkanje raznolikosti zahteva veliko uporabo insekticidov in pesticidov, ki ranljive rastline zaščitijo pred škodljivci, plesnimi in boleznimi. Ko postanejo odporni na določeno vrsto preparatov, morajo proizvajalci uporabiti močnejše strupe. 

Kršitve delavskih pravic in okoljskih standardov so značilne tako za gojenje banan in ananasa kot tudi drugega tropskega sadja. V številnih primerih se situacija na tem področju še poslabšuje z ustvarjanjem in rastjo povpraševanja in pritiskanjem trgovcev na vse nižje cene, opozarjajo v okviru kampanje Sadje naj bo pravično. 

Delavci na plantažah tropskega sadja največkrat niso opremljeni s primerno zaščitno opremo in z orodji, ki bi jim olajšala delo. Na plantažah banan brez zaščitne opreme na šope banan natikajo vreče, polne strupenih snovi, banane obirajo ročno, z mačetami. Na plantažah manga plezajo po drevesih brez varoval, po plantažah ananasa ročno škropijo in obdelujejo rastline goloroki in brez zaščite dihal, naštevajo v Focusu. 

Nizka cena banan? Nekdo jo mora plačati

Banane so kljub temu, da so prepotovale pol sveta, v povprečju kar za četrtino cenejše od jabolk, ki so lokalni, evropski sadež. Kot izpostavljajo v Focusu, veliki trgovci vedo, da si potrošniki zapomnimo le ceno za kilogram banan in jih zato prodajajo po smešno nizkih cenah. Nizke cene pritegnejo pozornost kupcev, ki samo čakajo na razprodaje.

Dandanes trgovske verige v številnih državah nadzorujejo živilski trg. Njihov vpliv je izredno močan, razlagajo v Focusu: "Trgovski centri dejansko igrajo vlogo ’vratarjev’, ki opazujejo oziroma nadzorujejo naše nakupovalne vozičke. Odločajo o tem, kateri dobavitelj bo dobil možnost prodaje svojih izdelkov končnemu potrošniku. Takšno moč je mogoče zlorabljati, pri čemer se trgovci ne zadržujejo. Dobavitelje pogosto prisilijo v neugodne poslovne odnose, s tem ko na njih prenesejo vsa tveganja. Ti so tako prisiljeni prodajati svoje izdelke po ekstremno nizkih cenah. Pritisk na nižanje cen se prenaša nazaj po trgovski verigi vse do njenega začetka. Posledice najbolj čutijo najšibkejši akterji brez pogajalske moči: mali pridelovalci in delavci."

Nekoč je trgovino z bananami obvladovala le peščica podjetij, ki so se ukvarjala s pridelavo sadja. V zadnjem času pa to vlogo prevzemajo vplivnejši igralci – trgovske verige, izpostavljajo v Focusu. Vse pogosteje in vse več nabavljajo neposredno od držav proizvajalk. Globalno gledano ima Evropa na nacionalnih trgih najvišji delež trgovskih blagovnih znamk. V 2015 naj bi ta delež predstavljal že 40 % hrane iz prodaje na drobno.

Kako lahko potrošniki ustavimo takšne prakse? 

Kot svetujejo v Focusu, je eden najbolj cenjenih jamstev za etično poreklo izdelkov sistem certificiranja Fairtrade. Izdelki s certifikatom Fairtrade so označeni z lahko prepoznavno modrozeleno nalepko. Močni strani tega sistema certificiranja sta določena minimalna odkupna cena izdelkov ter plačilo socialne premije: "Podjetja za pridelavo sadja in trgovske verige bodo sporne prakse spremenila šele takrat, ko jim bomo potrošniki dali jasen znak, da so nam zgodbe predmetov v nakupovalnih košaricah pomembne."