Kampanja Gobal Witness od leta 2012 zbira podatke o umorih ljudi, ki se jasno in glasno zoperstavijo posegom v naravo in okolje. Od takrat v svojih vsakoletnih poročilih ugotavljajo, da se podnebna kriza stopnjuje in z njo se stopnjuje tudi nasilje proti posameznikom in skupnostim, ki želijo zaščititi svoje okolje in planet. Nebrzdano izkoriščanje naravnih virov in pohlep, ki pospešujeta podnebno krizo, sta prav tako vzroka za nasilje nad okoljevarstveniki in tistimi, ki želijo ubraniti naravo in okolje, v katerem živijo. 

V letu 2020 so tako po svetu kljub pandemiji zabeležili kar 227 umorov borcev za ohranitev okolja, kar je v povprečju več kot štirje umori na teden. S tem pa je lansko leto postalo najbolj nevarno leto doslej za ljudi, ki branijo svoje okolje, gozdove, reke, njive ter druge ekosisteme, ki so ključni za biotsko raznolikost in nenazadnje tudi za naše podnebje. 

Večina teh umorov se je zgodila na južni polobli oziroma zunaj Severne Amerike, Evrope in Oceanije. Avtorji poročila so poudarili, da spopadi, ki so povezani z okoljem, nesorazmerno bolj prizadenejo države z nižjim BDP. Največkrat pa so žrtve nasilja domorodne skupnosti, saj je bila več kot tretjina vseh umorjenih iz teh skupnosti, kljub temu da skupaj te skupnosti predstavljajo le okoli pet odstotkov svetovnega prebivalstva.

"V povprečju naši podatki kažejo, da so bili od podpisa pariškega podnebnega sporazuma (2016) vsak teden umorjeni štirje okoljevarstveniki," piše v poročilu. "S poglabljanjem podnebne krize, gozdni požari divjajo po vsem planetu, suša uničuje kmetijska zemljišča, zaradi poplav umre na tisoče ljudi, stanje za skupnosti, ki so na prvi bojni črti, in zagovornike Zemlje pa se poslabšuje," so poudarili. 

Število umorov okoljevarstvenikov se v zadnjih dveh letih drastično povečuje in je zdaj dvakrat višje, kot je bilo leta 2013. To pa še vedno ni končno število, pač pa gre le za oceno, saj so zbrani podatki odvisni od transparentnosti, svobode tiska in drugih okoliščin, ki se razlikujejo od države do države. 

A kljub temu, da ne gre za popolne podatke, je jasno, da napadi na ljudi, ki se upirajo grobim posegom v naravo in okolje, v mnogih delih sveta naraščajo. "To lahko zaznamo v številnih bazah podatkov po svetu," pravi Chris Madden, eden od avtorjev poročila. 

Kot v preteklih letih, se je največ "okoljskih" umorov zgodilo v državah južne in srednje Amerike, kjer so doma nekateri najbolj biotsko najbolj bogati in neokrnjeni gozdovi. Nasilje pogosto izbruhne, ko se lokalno prebivalstvo upre rudarjenju, izsekavanju gozdov in intenzivnemu kmetijstvu, ki vse bolj posega v njihovo naravno okolje in tudi vire preživetja. 

Kolumbija, Mehika, Filipini in Brazilija na vrhu seznama

Največ, kar 65 tovrstnih smrti, so našteli v Kolumbiji. Med umorjenimi je biolog Gonzalo Cardona, ki je zaslužen za to, da je pred izumrtjem rešil vrsto papige. Umorila naj bi ga kriminalna združba. Med primeri so izpostavili tudi umor gozdnega čuvaja Yamida Alonsa Silvo. V Kolumbiji je stopnja nasilja in ustrahovanja ljudi, ki se upirajo posegom v naravo, takšna, da je celo 12-letni okoljski aktivist Francisco Vera na družbenih omrežjih prejel anonimne grožnje s smrtjo. 

Druga najbolj nevarna država za okoljevarstvenike je Mehika, kjer je bilo umorjenih 30 zagovornikov narave. Med njimi je denimo Oscar Eyraud Adams, pripadnik avtohtonih prebivalcev. Znan je bil predvsem po tem, da je protestiral zaradi preusmeritve vodnega vira v bogatejša naselja in pivovarno, zaradi česar je njegova skupnost utrpela hudo sušo. Umrl je v strelskem napadu, ki ga je izvedla skupina morilcev, ki se je pred njegov dom pripeljala v dveh vozilih.

Na tretjem mestu so Filipini, kjer so lani našteli 29 smrti. V tej državi se je zgodilo tudi največ masakrov, najbolj pretresljiv pa se je zgodil 30. decembra lani, ko je vojska in policija usmrtila devet pripadnikov avtohotone skupnosti Tumandok, ker so se uprli projektu gradnje velikega jeza na reki Džalaur v Panaju. 

Sledi Brazilija, kjer je bilo 20 umorov. Število nasilnih obračunov v tej državi je sicer v primerjavi s preteklimi leti nekoliko upadlo. V poročilu sklepajo, da temu botruje tudi politika vlade predsednika Jairja Bolsonara. Ta namreč sprejema zakone in uredbe, s katerimi zaobide naravovarstveno zaščito na območjih, kjer ima državna politika interes za širitev kmetijskih zemljišč. "V zadnjih letih smo v Braziliji priča politiki agresivne širitve. Uporabljajo pravne mehanizme. Gre za drugačne napade: kriminalizacijo in spodbijanje političnih pravic okoljevarstvenikov," pravi Rachel Cox, ena od avtoric poročila.  

Nikaragva se je z 12 umori uvrstila med države z največ "okoljskimi" umori na število prebivalcev. Gre za eno od držav, kjer se stanje najhitreje poslabšuje. Število umorov se je tako v primerjavi z predlanskim letom v letu 2020 več kot podvojilo. 

Sicer pa so v poročilu opozorili, da tudi v času omejitev zaradi covida-19 borci za okolje niso imeli predaha, saj so se prav v času pandemije "razpasli" številni posli z zemljišči in tudi krivolov. "2020 bi naj bilo leto, ko je svet obstal, vendar to ni pomenilo manj napadov. V nekaterih državah so proteste prepovedali, medtem ko so industrije lahko nadaljevale s svojim delom. To smo lahko videli pri rudarjenju na Filipinih in nadaljnjem poseganju v Amazonski pragozd," je dejal Madden.

Poročilo Global Witness še ugotavlja, da je bilo okoli 30 odstotkov zabeleženih napadov na okoljevarstvenike povezanih z izčrpavanjem naravnih virov, predvsem izsekavanjem gozdov, rudarjenjem in gradnjo hidroelektrarn.