Le peščica ljudje je imela možnost v naravi srečati to osupljivo plavajočo hobotnico tremoctopus, kar pomeni, da je posnetek, ki je postal spletna senzacija, eden izmed redkih, piše britanski Guardian. Neverjetno srečanje je uspelo zabeležiti morski biologinji Jacinti Schakleton, ki pravi, da je bilo to neopisljivo. Posnetek prikazuje hobotnico, ki se elegantno ziba v ritmih oceana. Te hobotnice vse življenje preživijo ne da se spustile na morsko dno, neprestano se premikajo z morskim tokom. 

"Ko sem se ji približala in ugotovila, da je samička plavajoče hobotnice, sem postala presrečna in vznemirjena. Skozi masko sem zakričala in od vznemirjenja sem s težavo zadrževala dih dovolj dolgo, da sem se znova potopila, da sem jo ujela na kamero," je povedala. "Čeprav sem srečala že veliko redkih vrst, je to moje najljubše srečanje do zdaj. Njeni gibi so me začarali. Bilo je, kot da pleše skozi vodo. Njena barva je tako čudovita, da nisem mogla odtrgati pogleda. Mislim, da nikoli več ne bom videla česa tako fantastičnega."

 Leta 2019 so obiskale Dalmacijo

Leta 2019 so sicer te redke prebivalke morja zaradi višjih temperatur morja v izredno redkem primeru preplavile tudi Jadransko morje. Pero Ugarković, sodelavec hrvaškega Inštituta za oceanografijo in ribištvo, je  tedaj za 24sata.hr dejal, da gre za senzacionalen fenomen, da so se pojavile na tako majhnem območju v tako velikem številu.

Med otoki Hvar, Brač in Šolta so takrat opazili pravo invazijo plavajoče hobotnice Tremoctopus violaceus. "Tu in tam se pojavi v Jadranskem morju, recimo, da jo enkrat na deset let nekdo opazi, ujame ali posname," je povedal Ugarković. 

Italijanski znanstvenik, ki je podoben pojav preučeval leta 1936, je invazijo te hobotnice povezal z zelo hitrim segrevanjem zgornje plasti morja, in sicer nad temperaturo 25 stopinj Celzija. Leto 1936 je tudi zadnji primer tako številnega pojava tega glavonožca. Naglo segrevanje zgornje plasti morja je samo eden izmed razlogov za pojav plavajoče hobotnice.

Hobotnice so se takrat sicer pojavljale precej blizu obale, a te ljudem ne predstavljajo nevarnosti, razen v zelo redkem primeru. "Obstaja izredno nevarna meduza, imenovana portugalska ladjica (Physalia physalis). Male hobotnice, velike do sedem centimetrov, ji lahko ukradejo lovke z ožigalkami in jih uporabijo za lastno obrambo," je takrat razložil Ugarković.

V Jadranskem morju sicer obstajata dve vrsti plavajočih hobotnic – Oythoe Tuberculata in Argonauta argo – ki sta zelo redki, v zadnjem času pa jih videvajo več in več. Vse druge hobotnice živijo na morskem dnu in plavajo samo na kratke razdalje, po navadi takrat, ko se želijo umakniti pred napadalcem. Poudaril je, da se Tremoctopus violaceus hrani kot ostali glavonožci – lovi ribe, rakce, mehkužce in druge manjše hobotnice. Medtem pa je ta hobotnica tarča večjih rib, med drugim je to priljubljen obrok za tune in mečarice. "V raziskavi v Sredozemlju, ki je potekala leta 2015, smo v želodcih tun in mečaric odkrili to vrsto. Očitno ribe bolje vedo, kje jih najti kot pa mi," je dejal Ugarković.