To soboto so v zavetju makije v Slovenski Istri na plano pokukali prvi zvončki. Tudi v zbirki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki obsega več kot 8458 enot navadnih malih zvončkov iz vse Slovenije, so letos, kot vsako leto doslej, prvi pokukali na plano že novembra prav primerki iz slovenske Istre, a se  je potem njihova rast zaustavila, pripoveduje Jože Bavcon.    

FOTOGALERIJA

1 / 4

FOTO: Jože Bavcon

Rastline zime in mraza 

Čeprav rastejo v Ljubljani v zbirki že več kot 15 let, vsako leto najprej pokukajo na plano prav ti: "To kaže, da je ta populacija povsem drugačna, da je tukaj skozi dolgo obdobje šla selekcija v smeri, da so preživeli samo tisti, ki imajo v genih zapisano zgodnje cvetenje. To pa je posledica tega, da se tukaj že takoj v začetku januarja lahko zelo segreje, kar pa zvončkom ne ustreza. To so rastline zime in mraza. "

Z višanjem temperatur se cvetovi dobesedno zasušijo, to pa pomeni, da se ne oprašijo in ne razvijejo semen. Zato je tukaj šel razvoj v najzgodnejše cvetenje, kar se res najbolje vidi v zbirki, kjer to prvenstvo vsako leto ohranjajo prav ti iz slovenske Istre, poudarja Bavcon. 

V slovenski Istri pa jih letos takrat,  kot so se prvi pojavili v zbirki v Ljubljani,  sploh še ni bilo opaziti. Kar dobro je bilo treba pogrebsti pod listjem, da se je tu in tam kateri našel šele v začetku decembra, opiše Bavcon. "Skratka, manj so bili  vidni kot v Ljubljani. V zbirki v Ljubljani so potem po prvem mrazu kar napredovali, vendar pa je razvoj šel vseeno zelo počasi. Premalo je bilo mrzlih dni v novembru in potem za njimi premalo sonca, da bi razvoj napredoval hitreje. Prve dni decembra pa so v Ljubljani le napredovali in se dvignili iznad zemlje."

PREBERI ŠE

Prvi 'beli biseri' v slovenski Istri že zacveteli, v Evropi uspevajo tudi v eminentnih ustanovah

Med celotno zbirko so bili vidni samo tisti iz slovenske Istre. Zato je bil to znak, da bodo morda v Istri le že zacveteli, pojasni Bavcon. "Pa temu ni bilo tako. Še 15. decembra je bil en sam, ki je kazal znake, da bi se morda lahko že razprl, popek je imel že povešen in povsem razvit v dolžino, še vedno pa so bili cvetni lističi lepo zviti. V Ljubljani so kljub soncu sedaj ostajali enako razviti  s še vedno samo popki, dvignjenimi  na cvetnem stebelcu navzgor," opisuje.

V Istri le pokukali na plano 

V slovenski Istri pa so to soboto, 21. 12., le zacveteli, a zanimivo, da znova ne tisti, ki so prejšnji vikend kazali znake, da se bodo že čez kak dan razprli. Še tisti, ki je imel prejšnji teden že povsem povešen cvetni nastavek in bi se moral samo še razpreti, je ostajal zaprt, prav tako nekateri tisti največji, ki so imeli cvetne popke še povsem pokončne, še niso zacveteli, opisuje. Drugi v bolj ugodnem mikro okolju so jih prehiteli in zacveteli. Bili so bolj v zavetju skal ali grmovja in bolj izpostavljeni soncu, razlaga. Letošnje leto je bilo vremensko tako, da bi jih v primeru, da bi bile raziskovalne grede v Ljubljani bolj izpostavljene soncu, ti v Ljubljani prehiteli. Seveda samo tisti, ki izvirajo iz te najzgodnejše populacije v slovenski Istri. In kaj je bil vzrok poznega, a še vedno zgodnejšega cvetenja od lani? Novembra je bilo premalo mrzlih dni. Če bi bil v slovenski Istri res pravi mraz novembra, bi zvončki zacveteli prej, pojasni Bavcon. 

PREBERI ŠE

Beli zakladi pred domačim pragom: za slovenske zvončke tudi več kot 500 evrov

V soboto pa je bilo pod skalami in že skoraj v pravi makiji, ki je nastala na poseki pod steno, že prav prijetno toplo. Makijo namreč sestavlja vedno zeleno grmičevje in prav to se je tukaj v zadnjih 10 letih prav lepo razvilo. Tukaj jo sestavljajo širokolistna zelenika, lovor in črni hrast, vednozeleni šipek, hrapavi oponec v podrasti, pa bodeča lobodika in ostrolistni beluš. Ne le prvi cvetovi zvončkov, če so cvetovi odprti, morajo biti tudi opraševalci. In res je nekaj divji čebel priletelo do prvih zvončkov in že v njih nabiralo cvetni prah, pove Bavcon: "Rastline in živali so vedno povezane, čeprav je bilo cvetov še malo, so vsakega opraševalci našli. Dovolj toplo je bilo in brez vetra, tako da je bil na videz že pravi pomladni dan na sicer najkrajši dan v letu."