"Velikonočnica s svilnato žametnim stebelcem in izjemno vijoličastim cvetjem pritegne pozornost vsakega obiskovalca. Prav zaradi tega je močno izpostavljena iztrebljanju. Cveti februarja, marca ali aprila – odvisno od vremena. Je ogrožena in zaščitena rastlinska vrsta v Sloveniji," poudarjajo v Turističnega olepševalnem društvu Ponikva. Rastišče v Boletini se nahaja kilometer od cerkve sv. Martina na Ponikvi, po cesti v smeri proti Šentvidu, mimo naravne vaške biološke čistine naprave. Je eno redkejših rastišč v Evropi, pravijo v društvu. 

Velikonočnica spada v rastlinsko družino zlatičnic in rod kosmatincev. Cvet je svetlo vijoličast, z več kot petimi cvetnimi listi, veliko prašniki in pestiči. Lističi ščitijo cvet, preden se razcveti. Steblo je visoko od 5 do 30 cm. Plod je orešček z dolgim dlakavim kljuncem. Vsa rastlina je porasla s svilnatimi dlačicami, ki jo ščitijo pred mrazom, opisujejo dragoceno rastlino. 

Na zaščitenem rastišču v Boletini na Ponikvi pri Šentjurju pa je letos že vzcvetela zaščitena velikonočnica. Kot je za naš portal povedal predsednik Turističnega olepševalnega društva Ponikva Zlatko Zevnik, so prve posamezne cvetove  opazili že pred časom, vendar zaradi malega števila še niso bili primerni za oglede. Prejšnji teden so postavili zaščitno vrvično ograjo in kiosk, v katerem dežurajo preko vikendov, ko je največ obiskovalcev. Pričakujejo, da bo cvetela še nekje do 20. marca. Vse je odvisno od vremena, izpostavlja.   Obiskovalce prosijo, da se držijo reda na rastišču in ne hodijo preko ograje. Vse informacije bodo dobili na panojih in pri dežurnem. Poleg vodenja in varovanja v društvu skrbijo tudi za rastišče tudi po posebnem režimu brez gnojenja in samo enkratnem spravilu trave z rastišča konec julija in odstranjevanju robnega grmovja, je še pojasnil. 

Velikonočnica ima pri nas veliko simbolno vrednost 

Kot smo že poročali, je dr. Peter Skoberne, biolog, publicist in naravovarstvenik, predstavil svoje 50-letno proučevanje te barvite rastline: "Velikonočnica ima pri nas veliko simbolno vrednost. Zavarovana vrsta je že od leta 1949, ob njegovi prvi izdaji leta 1976 je bila vključena tudi v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije. Zame kot za biologa je bilo proučevanje te znanilke pomladi vedno zelo zanimivo, saj je res izjemno, da uspeva pri nas. Zanimanje je raslo tako med biologi kot tudi med lokalnimi prebivalci in ljubitelji narave. Pred desetletji so bile naše glavne naloge, da ljudem razlagamo, da se velikonočnice ne trga, in danes to ni več takšna težava. Pri tem imajo zagotovo veliko vlogo številni naravovarstveniki in poljčanski planinci, ki praktično živijo za velikonočnico."

Velikonočnica je stepska rastlina. Najboljši pogoji za njeno rast so sončna, kamnita in suha travišča, apnenčasta ali prodnata tla ter svetli gozdovi. Cveti zgodaj spomladi, v polnem razcvetu pa je običajno v času velike noči. Po tej lastnosti je tudi dobila ime. Velikonočnico oprašujejo čebele in čmrlji. Semena začnejo brsteti poleti in do konca poletja se že oblikujejo popki s cvetnimi listi. Dlakav ovoj ga ščiti pred zimo, kar omogoča cvetenje velikonočnice v zgodnjih pomladnih dneh.

Velikonočnica, imenovana tudi veliki kosmatinec, velikonočna roža ali ušivka, je ime dobila po krščanskem prazniku velike noči, saj se pojavi v zelo zgodnji pomladi. Cveti od februarja do sredine aprila: "O dolžini življenja posamezne rastline ne vemo veliko, a zanesljivo živijo več desetletij. Velikonočnica je ena redkih predstavnic stepskih rastlin pri nas in se pojavlja le v vzhodni Sloveniji. Nahajališča v Sloveniji predstavljajo zahodni rob sicer bolj kontinentalnega območja zemljepisne razširjenosti. V zadnjih desetletjih je kljub velikim naporom za varstvo in ohranjanje slovenskih nahajališč opažen upad številčnosti populacij,"  so za naš portal pojasnili  v zavodu za trajnostne rešitve Štirna.

Populacija velikonočnice, kot je za naš portal že razložil izredni profesor  dr. Jernej Jogan s Katedre za botaniko in fiziologijo rastlin ljubljanske Biotehniške fakultete, usiha. Njeno najbolj znano nahajališče je sicer na Boču. Poleg Boča je le še nekaj nahajališč, a skupaj število cvetočih primerkov ne preseže tisoč, s tem da na Boču zadnja leta cveti le še okoli sto rastlin, je pojasnil.  

Da bi zaščitili velikonočnico, zavarovano vrsto z veliko simbolno vrednostjo za Slovenijo, prostovoljci pod okriljem PD Poljčane postavljajo celo posebno stražo. Boč v času cvetenja velikonočnice obišče okoli 4000 obiskovalcev. Večina jih pride, da bi občudovali znanilko pomladi in uživali v naravi. Zaradi pametnih telefonov z zmogljivimi fotoaparati pa številni vstopajo na rastišče in pohodijo ali odlomijo majhne popke cvetov. Težava so tudi nenadzorovane živali, ki prosto vstopajo na območje in celo jedo cvetove velikonočnice, opozarjajo v PD Poljčane.