Trenutni izbruh zelo nalezljive različice ptičje gripe H5N1, ki je po svetu začel v večjem obsegu kositi leta 2021, je terjal na milijone divjih ptic. Raziskovalci so že dolgo zaskrbljeni zaradi morebitnega vpliva, ki bi ga imel virus na antarktične divje živali, saj številnih vrst ni nikjer drugje na svetu in tako ni znano, da bi bile prej izpostavljene virusom ptičje gripe. 

Zdaj se je strah znanstvenikov uresničil. Ptičja gripa je namreč dosegla Antarktiko, kar je povzročilo zaskrbljenost zaradi morebitnega katastrofalnega vpliva na izolirane populacije pingvinov in tjulnjev, ki še nikoli niso bili izpostavljeni smrtonosnemu virusu H5N1, poroča Guardian. 

Virus ptičje gripe so potrdili v populaciji velike morske ptice rjavega pomornika, znanega tudi kot antarktični pomornik, na t. i. Ptičjem otoku. Kot predvidevajo, so jo ptice selivke najverjetneje prinesle s seboj iz Južne Amerike, kjer je ptičja gripa zelo razširjena in je samo v Čilu in Peruju pobila že približno 500.000 morskih ptic in 20.000 morskih levov. 

Ptičji otok velja za eno izmed najbogatejših območij s prostoživečimi živalmi na planetu, kjer živijo številne ogrožene vrste ptic ter 50.000 parov pingvinov in 65.000 parov kožuhastih tjulnjev, še poroča Guardian. 

Kakšen vpliv bo imel virus na izolirane populacije? 

Kako bo virus vplival na izjemno ranljive izolirane populacije ptic, še ni znano, znanstvenike pa skrbi, da bi imel pojav virusa katastrofalen vpliv na razmnoževanje ranljivih populacij na tem odročnem in od ostalega sveta odrezanem območju.  

Ocena tveganja o vplivu ptičje gripe, ki je dosegla to celino, ki jo je objavil Znanstveni odbor za raziskave Antarktike, opozarja, da virus najbolj ogroža medvede, morske leve, pomornike in galebe, pa tudi pingvine in druge ptice ujede.

Dr. Meagan Dewar, predsednica antarktične zveze za zdravje divjih živali, opozarja, da bi lahko bolezen povzročila katastrofalen upad razmnoževanja v regiji, kar bi imelo uničujoč vpliv na številne vrste divjih živali. 

Za kakšen virus gre? 

Virus H5N1 uvrščamo med visoko patogene viruse ptičje gripe, ki ga že dalj časa zaznavajo pri prostoživečih pticah in perutnini, opozarjajo pri NIJZ. Povzroča pogine nekaterih prostoživečih ptic in domače perutnine. Ob okužbi lahko pogine več kot 80 odstotkov perutnine v reji, zato pravimo, da je visoko patogen. Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se med pticami prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki med pticami, prek njihovih izločkov in z okuženo krmo. Prenos je mogoč tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom.

Je virus ptičje gripe grožnja za zdravje ljudi? 

Kot pojasnjujejo na NIJZ, različica virusa aviarne influence A(H5N1), ki se pojavlja v Evropi, ne predstavlja resne grožnje za zdravje ljudi. Kljub velikemu številu zbolelih in poginulih prostoživečih ptic in perutnine je bilo zaznanih izjemno majhno število prenosov na osebe, ki so bile v zelo tesnem stiku s perutnino. Previdnost pa ni odveč, opozarjajo. Virusi influence so namreč virusi, ki se nenehno in zelo intenzivno spreminjajo in z izmenjavo genetskega materiala prilagajajo različnim gostiteljem. Tako nastanejo novi sevi virusov influence, ki lahko pridobijo sposobnost, da okužijo ljudi. Prav ta njihova spremenljivost in sposobnost prilagajanja je osnova za priporočilo, da se kljub temu, da skoraj ni dokazanih okužb pri ljudeh, izognemo stiku z obolelimi ali poginulimi prostoživečimi pticami in okuženo perutnino.

Če ob sprehodu ali delu v naravi naletimo na poginulo ptico (predvsem na vodne ptice ali ujede), se je ne dotikamo, je ne pobiramo ali kako drugače z njo rokujemo. Pokličemo pristojne na območni urad Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (ali na številko 112), ki bodo poginulo ptico odstranili na varen način. Pomembno je, da jih obvestimo, kadar opazimo večji pogin prostoživečih ptic, svetujejo na NJZ. 

Poginule vrabce in druge manjše ptice pevke, ki jih najdemo na svojih vrtovih, balkonih, terasah, itd. na varen način odstranimo. Kako to naredimo? Na roko si nadenemo plastično ali gumijasto rokavico in poginulo ptico odložimo v plastično vrečko, ki jo  skupaj z rokavico odvržemo med splošne odpadke. Če nimamo na voljo primernih rokavic, ki jih bomo po uporabi odvrgli, si na roko nataknemo plastično vrečko, poberemo ptico in jo odvržemo v smeti skupaj s plastično vrečko. Roke si skrbno umijemo z milom in toplo vodo, pravijo na NIJZ. 

Priporočila za zmanjšanje tveganja prenosa virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu

Za zmanjšanje tveganja za prenos virusa z divjih ptic na perutnino in ptice v ujetništvu upoštevajte priporočila za celotno Slovenijo, ki jih je 27. marca 2023 sprejelo Državno središče za nadzor bolezni: 

– perutnino in ptice v ujetništvu gojite na prostem tako, da živali zaščitite pred stikom z divjimi pticami (na primer z mrežami ali strehami), ali jih imejte v ograjenem prostoru ter oskrbujte s krmo in vodo v zaprtih prostorih;

– na vodnih zajetjih na prostem, do katerih dostopajo vaše živali, preprečite dostop divjim vodnim pticam;

– vodo za napajanje iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop divje vodne ptice, pred uporabo obdelajte s postopki, ki zagotavljajo inaktivacijo virusov aviarne influence (na primer prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);

– nepooblaščenih oseb ne spuščajte v prostore, kjer je nastanjena perutnina, ter upoštevajte ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni pri delu s perutnino (namestitev razkuževalnih barier, uporaba zaščitne obleke in obutve, umivanje in razkuževanje rok in podobno);

– pri lovu na mlakarice ter pri odlovu in označevanju divjih vodnih ptic izvajajte biovarnostne ukrepe;

– na prireditvah, sejmih, razstavah oziroma drugih zbiranjih perutnine ali ptic v ujetništvu izvajajte biovarnostne ukrepe.