Ptičja gripa je, kot so se bali znanstveniki, konec leta 2023 dosegla tudi Antarktiko. Novembra lani so strokovnjaki opozorili, da bi lahko, če virus doseže in se razširi med populacije pingvinov, to pomenilo eno izmed največjih okoljskih katastrof.  Ptičja gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene predvsem ptiče. Bolezen se med njimi prenaša kapljično, z medsebojnimi stiki, prek njihovih izločkov in okužene krme. Prenos je možen tudi z obutvijo in opremo, ki je bila v stiku z okuženim materialom. Zato je v prvi vrsti pomembno preprečevanje širjenja okužb na druge, zlasti dovzetnejše vrste ptic.

Decembra 2023 in januarja 2024 je bilo od 16 adelijskih pigvinov, ki so jih na otoku Beagle testirali znanstveniki, kar sedem pozitivnih na ptičjo gripo H5N1. A optimizem zbuja dejstvo, da satelitski oddajniki, s katerimi jim sledijo, kažejo, da so ptice dva meseca po tem še vedno žive, poroča Guardian. V drugi koloniji so testirali devet pingvinov, pozitivna je bila ena ptica. Noben izmed pozitivnih pingvinov ni kazal znakov bolezni, kar je, kot pravijo, dobra novica za pingvine.

Bojazen pred širitvijo virusa med ostalimi živalskimi vrstami

A znanstveniki se bojijo, da bi lahko bolezen, ker so asimptomatski bolniki, prenašali naprej v ekosistemu, ki sestoji iz ranljivih in ogroženih vrst živali. Ti asimptomatski primeri se morda zdijo optimistični za pingvine, vendar ima lahko to posledice za ostale živali na Antarktiki, saj lahko to vodi v širitev prenosa virusa, opozarjajo raziskovalci. Izredni profesor veterinarskih znanosti na Univerzi v Lincolnu Colin Butter je za Guardian ocenil, da so ugotovitve razlog za 'nekaj previdnega optimizma za populacije pingvinov'. Kot je pojasnil, je možno, da so nekatere vrste pingvinov odporne na virus, a glede tega še ne moremo biti prepričani. Širjenje virusa po  bi lahko ogrozilo tudi ostale prebivalce Antarktike, kot so tjulnji in kiti. Kot je sklenil, je antarktični ekosistem zelo krhek, virus ptičje gripe pa bi lahko tu pomenil uničujočo motnjo, od katere si ne bo opomogel. 

Kot smo že poročali, po svetu narašča število primerov poginulih sesalcev zaradi virusa ptičje gripe. Virus ptičje gripe je bil namreč odkrit tudi pri delfinih, domačih mačkah, leopardih in celo grizlijih. Zaradi virusa ptičje gripe je v Peruju poginilo skoraj 580 morskih levov na sedmih zaščitenih morskih območjih. Strokovnjaki predvidevajo, da se sesalci okužijo z lovljenjem poginulih ali bolnih divjih ptic, vendar morski levi živijo v kolonijah. To je sprožilo zaskrbljenost, da bi se zdaj lahko širil med populacijo sesalcev v naravi, piše Guardian.

Kaj storiti, če smo bili v stiku s potencialno okuženo ptico?

Ko piše NIJZ, tesen stik s potencialno okuženo prostoživečo ptico pomeni, da smo se brez zaščite (t. j. brez rokavic) dotikali obolele ali poginule prostoživeče ptice ali njenih izločkov. Čeprav kljub tesnemu stiku ni verjetno, da smo si škodovali zdravju, svetujejo, da po tesnem stiku brez zaščite še deset dni opazuje svoje zdravstveno stanje.

V primeru, da se pojavijo težave z zdravjem, predvsem simptomi okužbe dihal, se posvetujte  z izbranim osebnim zdravnikom. Virusi aviarne influence se s pticami selivkami prenašajo v jesensko-zimskem času. Istočasno poteka najbolj intenzivna sezona gripe in drugih akutnih okužb dihal pri ljudeh. Zato je precej bolj verjetno, da kljub tesnemu stiku z obolelo/poginulo prostoživečo ptico prebolevamo navaden prehlad, virozo, sezonsko gripo ali covid-19 in ne, da so naše težave posledica ptičje gripe.

Ljudje smo lahko pasivni prenašalci virusa aviarne influence A(H5N1). Kaj to pomeni? Ob tesnem stiku z okuženo, prostoživečo ptico ta virus zanesemo na naša oblačila, čevlje, škornje (npr. pohodimo izločke obolele ptice). Preko onesnaženih oblačil in predvsem obuval lahko virus vnesemo v perutninsko rejo. Zato poudarjajo, da se stikom z obolelimi in poginulimi prostoživečimi pticami raje izognite, kar je posebej pomembno za rejce perutnine.