Za kakšno bolezen pravzaprav gre in kakšna grožnja za čebele, tudi pri nas, je ta bolezen? Kot pojasnjuje Janko Božič z oddelka za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete, tej bolezni pri nas pravimo huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija Paenibacillus larvae.  Če se odkrijejo klinični znaki bolezni, je treba družino uničiti, hkrati pa se vzpostavi kužni krog v obsegu treh kilometrov, ki preprečuje premikanje čebel. Kot izpostavlja, je bolj kot uničenje nekaj družin lahko večja gospodarska škoda zaradi omejevanja premikov čebel, s  temeljitim preventivnim ukrepanjem pa se lahko pojavnost in obseg okužb relativno uspešno omeji: "Čebelarji se te bolezni bojimo, ker v primeru pojava moramo uničiti obolele čebelje družine. Zato ji tudi še vedno pogovorno rečemo čebelja kuga." 

Kako to cepivo deluje? 

Zgodba o cepivu sega sicer že v letu 2015, ko so na Finskem dokazali možnost prenosa imunosti s pomočjo matice na njene potomke, v letošnji objavi pa so z ustrezno opravljenim testiranjem dejansko preverjali možnost uporabe pripravka bakterina za izboljšanje imunskega odgovora potomk matice, pove Božič. Kot razlago so v začetnih raziskavah ugotovili, da lahko okužba matice z določenim povzročiteljem bolezni, ki ne povzroči njene smrti, prenese odpornost na potomce. V nadaljevanju so ugotovili, da se lahko podobno zgodi tudi s pomočjo onesposobljenih mikroorganizmov za razmnoževanje. V konkretnem primeru so za testiranje uporabili tako, lahko bi rekli tudi mrtvo, kulturo povzročitelja hude gnilobe v obliki pripravka, poimenovanega AFB-bacterin, poslovenjeno bi lahko bilo tudi AHG-bakterin (bakterin ameriške hude gnilobe). Vključeno podjetje v raziskavo ga pripravlja po patentiranem postopku: "Pripravek dajo v pogačo, ki jo običajno dodamo v matičnici za dodajanje matic skupaj z nekaj čebelami spremljevalkami. Preden se matica pridruži družini, se nahrani s pripravkom v hrani v matičnici." 

Dokazali so, da se lahko del pripravka vključi tudi v jajčeca v procesu vključevanja rumenjaka matice. Iz poskusnih družin s takimi maticami so testirali dovzetnost čebeljih ličink za okužbo s hudi gnilobo in dokazali, da je bistveno manjša pri tretiranih maticah s pripravkom AHG-bakterin kot pri placebu. Prvo testiranje je bilo 18 dni po dodajanju matice, drugo pa še po dodatnih 19 dneh in je pokazalo primerljivo učinkovitost, razloži.  Kot dodaja Božič, je vprašanje, kakšen bi bil učinek po pol leta in v naslednjem letu: "Pričakovati je, da se učinek s časom manjša, saj gre za redčenje dejavnika, ki pripravi organizem na dejanskega patogena. Žuželčja imunost ne vključuje ojačevalnih mehanizmov in kopiranja protiteles, kot to poznamo pri sesalcih, vseeno pa so sposobne prilagoditi mehanizme za onesposobitev povzročiteljev bolezni in jih tudi do neke mere uspešno omejiti, da ne pride takoj do pojava bolezenskega stanja."

Kakšne rezultate se pričakuje po uporabi tega cepiva?

Kot glede na dosedanje ugotovitve predvideva Božič, je realno, da se zmanjša možnost razvoja bolezenskih znakov v primeru obstoja spor AHG, a to ne pomeni, da lahko opustimo preventivne ukrepe za možnost razvoja bolezni, ki jih že sedaj priporoča stroka, opozarja.  Na vprašanje,  ali se bo to cepivo uporabljalo tudi v Evropi oziroma Sloveniji, ne more odgovoriti z gotovostjo: "Morda. Če, potem z nekaj zamika glede na ZDA.  Bojim pa, da bo cena visoka in verjetno odvrnila čebelarje ob poznavanju tehnik, ki večinoma kar dobro zagotavljajo omejevanje pojavljanja AHG. Žal pa se teh ukrepov ne poslužujejo vsi čebelarji. S cepivom ne bo mogoče zatreti te bolezni tako zaradi narave povzročitelja kot tudi delovanja imunskega sistema čebele, lahko bi se le zmanjšala pojavnost kliničnih znakov." 

Kdaj pa bi lahko začeli z uporabo?

Kot pravi Božič, poskusno morda kmalu v okviru veterinarske službe, a v čebelarski praksi precej manj verjetno. Če se bo izkazalo, da je lahko učinkovitost v praksi boljša, kot kažejo trenutni rezultati, je nekaj možnosti, ocenjuje. Ali so kakšni pomisleki za uporabo cepiva? Kot odgovarja Božič, predvsem bojazen, da bi čebelar preveč zaupal cepivu in zanemaril nujne ukrepe, ki bistveno pripomorejo k možnosti pojava bolezni, pa ne samo hude gnilobe čebelje zalege, ampak tudi drugih obolenj. Aktivacija obrambnih sistemov pomeni tudi strošek za organizem. To morda pomeni skrajšanje življenjske dobe pri sicer neogroženih maticah in čebeljih družinah: "Morda bi bila uporaba smiselna le tam, kjer bi se pojavljanje spor oziroma povzročiteljev obolenj ugotovilo v določenem obsegu, ki sicer še ne sproža pojava kliničnih znakov. A kot sem že poudaril, obvezno še z vsemi priporočenimi ukrepi." 

Bi lahko to tehnologijo uporabili tudi za razvoj cepiv proti drugim boleznim?

Kot meni Božič, je to še najbolj zanimivo: "Morda bi se dalo zatreti delovanje najbolj pogostih virusov, ki se prenašajo z zajedavcem varojo. To se mi zdi verjetno, težje pa na ta način se boriti proti varoji. Zanjo so v igri drugačni mehanizmi, morda tudi s pomočjo kakih virusov. Kot dodaja,  vesti precej napihujejo, kaj vse bo cepivo omogočilo: "Konkretno odkritje ne kaj dosti, a upati je, da bo nadaljnji razvoj dal več podobnih orodij, a njihovo uporabo ne bi smeli dovoliti vse na počez, ampak le ob določenih prepoznanih stanjih v čebelji družini. Brez uporabe sodobne diagnostike je uporaba takih sredstev prevelika potrata."