V primerjavi s preteklimi leti so letos prvi zvončki v slovenski Istri nekoliko poznejši, saj ob slovenski obali v letošnji  pozni jeseni kar dolgo časa ni bilo prave zmrzali, ki predstavlja enega ključnih sprožilcev cvetenja zvončkov, pojasnjujeta dr. Jože Bavcon, ravnatelj ljubljanskega univerzitetnega botaničnega vrta, in dr. Blanka Ravnjak, raziskovalka v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.

V letih, ko je bilo ob obali  prej hladno, so cveteli že takoj po prvi tretjini decembra, recimo leta 2012, 2015 in 2020: "Ko namreč pritisne prvi mraz in se zatem znova nekoliko otopli, je možnost cvetenja navadnih malih zvončkov precej velika."

Tudi v zbirki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani prav ti iz Slovenske Istre že bodejo na plano, dodajata in razlagata, da še ne cvetijo, ker je v Ljubljani vseeno bolj mrzlo in ni dovolj sonca. A vsako leto tudi v Ljubljani najprej zacvetijo prav navadni mali zvončki iz slovenske Istre, pravita: "Prav ti prvi zvončki, ki so pokukali na plano v zbirki Botaničnega vrta, so vsako leto dovolj velika spodbuda, da jih potem obiščemo tudi na prvotnem rastišču in preverimo njihovo cvetenje. Letos jih še ni veliko, a vseeno dovolj, da že napovedujejo prihod pomladi, pa čeprav bomo morali v centralnem delu Slovenije nanjo še kar malo počakati.''

Pri založbi Crowood Press je leta 2019 izšla knjiga, v kateri je predstavljenih 2400 sort iz rodu zvončkov, katerih naravnih vrst je do 23. Knjigo, ki so jo v botanični vrt zaradi covida dobili z zamudo, lepšajo tudi ilustracije vseh sort iz rodu zvončkov, med njimi so tudi slovenski beli biseri, so navdušeni v botaničnem vrtu: ''Avtorica Freda Cox ni napisala le teksta, ampak se je posvetila tudi ilustracijam vseh sort iz rodu zvončkov. Ne gre le za tekste. Poleg opisov sort tukaj neslišno zvonijo izredno prefinjeno izdelane ilustracije teh sort, ki jih je več kot 2000.''

Slovenske sorte: Ljubljana, Nova Gorica, Vipava, Podsreda, Zvezdica ... 

V Botaničnem vrtu pravijo, da imajo zvončki, ko zapiha veter, prav posebno melodijo: ''Burja jih ne odtrga, ko hrumi po njih. Na Colu so se razvili posebno dolgi, ki plapolajo v vetru, zato je sorta dobila prav ime G. nivalis 'Col '.  Tudi v Senožečah in še marsikje na Krasu najdemo take. Drugje so zeleno obarvani kot na primer G. n. 'Ljubljana',  G. n.'Nova Gorica', pa G. n 'Sortež' in še katera.''

Drugi so že izgubili del zunanjih listov in so videti, kot da ostaja samo notranji zvon, poimenovali so jo sorta G. n. 'Vipava'.  Lahko pa so njihove oblike prav posebne, kot pri sorti  G. n. 'Krinolince ',  G. n.'Podsreda '. Pri nekaterih se pojavijo še bolj zanimive oblike in tako sta nastali sorti G. n.'Lampijonček ' in 'Zvezdica ', še naštevata sorte zvončkov, na katere smo lahko Slovenci še kako ponosni. 

Vse naše sorte zvončkov zvenijo v skupni pesmi tisočerih zvonov, ki so predstavljene v knjigi, poudarjata sogovornika in dodajata, da sta Slovenija in z njo Botanični vrt Univerze v Ljubljani že v uvodni predstaviti večkrat omenjena. 

"Neverjetno se zdi, kako teh več kot 2000 risb predstavlja včasih zares malenkostne razlike med sortami, a kljub temu so to priznane sorte, ki ohranjajo to raznolikost zares pesem tisočerih zvonov narave, ki je tako raznolika in jo vidimo le, če se naravi prepustimo in uživamo v njeni lepoti,"  razmišljata dr. Bavcon in dr. Ravnjakova. 

"Narava je taka, da jo je treba čutiti, potem jo lažje razumeš in zaslišiš njeno pesem, ki je veličastna in katere harmonijo vedno znova ustvarja. Ni nikoli dovršena, vedno se rojeva nova in nova in to prav z zvončki vsako leto, ko s svojo pesmijo na tisoče in tisoče zvonov zacveti in zazvoni in pri nas vsako leto ponuja nekaj novega. To njihovo poetičnost, to njihovo raznolikost, je avtorica uspela umestiti v neverjetno delo, ki je trajalo in trajalo, tako kot vedno znova zveni pesem tisočerih zvonov. Le slišati jo moramo ... Slovenski zvončki že veliko let cvetijo in zvonijo po Evropi in svetu. Vsa ta leta so jih naročali prav v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani," sta sklenila.

Kot smo že poročali, ta mala cvetica ni bogastvo le za biologe. Poleg plačljivih fotografskih ogledov se slovenski zvončki dobro prodajajo tudi na številne dvore širom po svetu. "Svoje raziskave smo že leta 2004 predstavili na svetovnem kongresu botaničnih vrtov v Barceloni in od takrat so resnično posejani po različnih, celo eminentnih ustanovah po Evropi, tudi v Kew Gardnu so," je pojasnil  dr. Bavcon.