V okviru projekta 'Katero prihodnost bomo izbrali', so se znanstveniki odločili za nazoren vizualen prikaz, kako bodo naše odločitve za zmanjšanje izpustov vplivale na našo prihodnost. 

Odločitve, ki  jih bomo sprejeli v tem desetletju, bodo namreč vplivale na to, kako visoko se bo gladina morja dvignila v naslednjih sto letih, je zapisano na strani climatecentral.org, kjer so pripravili projekcije, ki ilustrirajo razliko med dvigom svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzija, in med dvigom svetovne globalne temperature za tri stopinje Celzija na predindustrijsko dobo. Da bi dosegli cilj 1,5 stopinje Celzija, bi morali do leta 2030 emisije znižati za približno polovico trenutnih letnih emisij.

Kot poudarjajo znanstveniki, je od ukrepov, ki jih sprejmemo in začnemo izvajati danes, odvisno, ali nam bo uspelo preprečiti črne scenarije, po katerih bi lahko zaradi dviga morske gladine brez domov ostala desetina svetovnega prebivalstva.  

Ogroženih več kot 50 večjih svetovnih mest

Nove raziskave Climate Central namreč kažejo, da če bo svet nadaljeval po trenutni poti emisij, ki vodi do globalnega segrevanja kar treh stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo, bo približno 50 večjih mest po vsem svetu moralo postaviti protipoplavne obrambe ali bodo zaradi dviga gladine morja izgubili večino naseljenega območja. 

V okviru raziskave so analizirali, kje so populacije najbolj ogrožene in ranljive v naslednjih 200 do 2000 letih in kakšna je ogroženost glede na različne scenarije dviga globalne svetovne temperature, od česar je odvisen tudi dvig morske gladine. Rezultati so znak za alarm, poudarjajo. 

Če bi se globalna temperatura dvignila za tri stopinje Celzija, bi bilo ogroženih več kot 800 milijonov ljudi po celem svetu.  Izjemno ogroženi so deli Azije. Po tem scenariju bi bila na Kitajskem ogrožena območja, na katerih zdaj živi več kot 43 milijonov ljudi. Indija, Vietnam in Indonezija so med najbolj ogroženimi petimi državami, ki so najbolj ogrožene zaradi dolgoročne rasti gladine morja. 

V tem primeru je, da jih bo skoraj povsem preplavilo, ogroženih tudi več manjših otokov. V skladu s scenarijem segrevanja treh stopinj Celzija se Maldivi, Maršalovi otoki, Kiribati, Kajmanski otoki, Tokelau, Tuvalu in Bahami soočajo z negotovo prihodnostjo, v kateri bo lahko več kot 90 % njihovega trenutnega prebivalstva zaradi naraščajoče gladine izgubilo svoje domove. 

Pri  scenariju, po katerem se bi povprečna temperatura dvignila za 1,5 stopinje Celzija, bi brez domov ostalo 60 % prebivalcev na teh območjih. Približno pet odstotkov svetovne populacije trenutno živi na kopnem, kjer naj bi se gladina ob plimi v prihodnjih stoletjih dvignila za 1,9 metra. Če bi emisije znižali v skladu s Pariškim sporazumom in če se globalno segrevanje ustavi pod 1,5 stopinje Celzija, naj bi se gladina morja v svetovnem povprečju dvignila za približno 2,9 metra, kar bi pomenilo, da bi bila ogrožena ozemlja, na katerih živi približno 510 milijonov ljudi. V primeru dviga za tri stopinje Celzija pa bi bilo ogroženo kopno, na katerem živi kar desetina svetovnega prebivalstva, so še zapisali znanstveniki.

Spomnimo

Z višanjem globalne temperature ozračja je morska gladina narasla z bliskovito hitrostjo. Kot ugotavlja IPCC, je bila povprečna hitrost naraščanja morske gladine med letoma 1901 in 2010 še 1,7 milimetra na leto, med letoma 1993 in 2010 pa je narasla že na 3,2 milimetra na leto. Morska gladina bo glede na napovedi strokovnjakov v 21. stoletju še naprej strmo naraščala. Kot kažejo napovedi IPCC, bi dvig temperature ozračja za dve stopinji Celzija do leta 2100 povišal raven morske gladine med 0,3 in 0,93 metra. Nekatere raziskave pa napovedujejo celo, da bi se lahko morska gladina dvignila tudi za dva metra, četudi bi se dvig temperature ustavili pod dvema stopinjama Celzija. Po letu 2100 pa bi lahko glede na nekatere modele morska gladina narasla za kar šest metrov.