PFAS ali t. i. 'večne kemikalije' so velika družina tisočih umetnih kemikalij, ki se v družbi široko uporabljajo in jih zato tudi najdemo v okolju. Vse vsebujejo ogljikovo-fluorove vezi, ki so ene najmočnejših kemijskih vezi v organski kemiji. To pomeni, da so med uporabo in tudi v okolju odporne proti razgradnji. 

Večina kemikalij PFAS se tudi zlahka prenaša v okolju, razdalje med virom in krajem sproščanja pa so lahko zelo velike. Raziskave in ugotovitve kažejo, da kemikalije PFAS onesnažijo podzemno in površinsko vodo ter tla. Če se bodo sproščanja nadaljevala, se bodo te snovi še naprej kopičile v okolju, pitni vodi in hrani, je pojasnjeno na straneh Evropske agencije za kemikalije (ECHA). 

Kot piše The Guardian, imajo lahko te kemikalije tudi škodljiv učinek na zdravje ljudi. Povezujejo jih s tveganjem za nastanek raka, prirojenimi okvarami, boleznimi jeter, boleznijo ščitnice, zmanjšano imunostjo, hormonskimi motnjami in vrsto drugih resnih zdravstvenih težav.

V orkah odkrili visoke ravni kemikalije 4NP

Kanadski raziskovalci so tako v ogroženih kitih ubijalcih odkrili visoke ravni večne kemikalije, ki se uporablja pri izdelavi toaletnega papirja. Sporočili so, da so odkrili kemikalijo 4-nonilfenol ali 4NP v 12 kitih ubijalcih, ki so jih preučevali. 4NP se pogosto uporablja pri predelavi celuloze in papirja, najdemo pa ga tudi v milu, detergentih in predelavi tekstila, piše Guardian.

Kemikalija lahko pride v oceane iz naprav za obdelavo odpadkov ali industrijskih odtokov. Ker so kiti ubijalci oziroma orke na vrhu prehranjevalne verige, se prehranjujejo z manjšimi organizmi, v katerih se kopičijo tovrstne kemikalije.

V raziskavi so preučevali t. i. populacijo južnih prebivalcev, ki je ogrožena zaradi vse manj hrane, povečanega pomorskega prometa, naraščanja temperature morske vode in kemičnega onesnaženja. Kot je za Guardian ocenil soavtor raziskave dr. Juan Jose Alva, so ugotovitve raziskave znak za rdeči alarm: "Južni prebivalci so ogrožena populacija in možno je, da onesnaževalci prispevajo k upadanju njihove populacije. Ne moremo več čakati, da zaščitimo to vrsto."

Strokovnjake skrbi, da lahko visoke koncentracije 4NP, podobne tistim, ki jih najdemo pri proučevanih kitih, vplivajo na živčni sistem, kognitivne funkcije in ravni hormonov ter povzročijo, da so kiti bolj dovzetni za bolezni.

Raziskovalci in znanstveniki v zadnjih letih opažajo porast kemikalij PFAS

Kot smo poročali, je raziskava univerze v Stockholmu pokazala, da delež kemikalij PFAS v deževnici zdaj presega raven, ki je še varna. Izpostavljenost "večnim kemikalijam" pa znatno poveča tveganje za nastanek raka na jetrih, povzroča težave s plodnostjo žensk, gestacijskim diabetesom in drugimi vrstami raka. In kako zaužijemo PFAS oz. kako te snovi pridejo do našega telesa? Ko tovarna proizvaja ali uporablja kemikalije PFAS, te potujejo skozi odpadno vodo ter onesnažijo vodo, prst in zrak okoli sebe. Ko se to zgodi, kemikalije onesnažijo hrano, pridelano na onesnaženih območjih, vodo, ki prihaja od tam, kopičijo se v organizmih, ki tam živijo, na primer v ribah. Poleg tega lahko kemikalije PFAS potujejo po zraku in se znajdejo na zelo oddaljenih območjih, kot je pokazala raziskava, ki je odkrila PFAS v arktičnem ledu in prsti. Kemikalije PFAS lahko torej potencialno onesnažijo vodne vire po vsem svetu.