Na nekaterih delih Norveške bi se temperatura pozimi znižala za kar 30 stopinj Celzija, poleti približno za pet stopinj Celzija. V Severni Evropi razmere že zdaj niso optimalne za kmetijstvo, če pa bi se podnebje ohladilo za nekaj stopinj Celzija, bi bile zelo težke. Težava bi bila tudi z ladijskim prevozom. Po morju med Islandijo, Škotsko in Norveško danes ni ledenih gora, po ohladitvi pa bi bilo polno morskega ledu, ki bi oviral tovorni promet. Vdori hladnega zraka bi lahko pozebe v osrednjem delu Evrope povzročali celo v začetku junija, te pozebe pa bi povzročile veliko škode v sadjarstvu in v kmetijstvu nasplošno – tako bi lahko bila videti Evropa po ustavitvi severnoatlantskega morskega toka, je za naš portal opisal klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa. 

Nova raziskava: Do konca stoletja 'varni' 

Znanstveniki ne morejo napovedati, kdaj bi se to lahko zgodilo, je pa več raziskav doslej opozarjalo, da bi se to lahko zgodilo prej, kot so pričakovali doslej. Zadnja raziskava pa prinaša nekoliko boljše novice. Kot poroča AP, se grozljiv scenarij, ko bi se sesuli tokovi Atlantskega oceana, ko bi vreme podivjalo in Evropo ovilo v ledeni oklep,  v tem stoletju zdi malo verjeten, ugotavlja nova študija.  V zadnjih letih so študije namreč sprožile alarm glede upočasnitve in morebitne nenadne zaustavitve sistema termohaline meridionalne cirkulacije v Atlantiku (AMOC). Znanstveniki napovedujejo, da bi morebitna zaustavitev te zaradi podnebnih sprememb povzročila katastrofo v globalnih vzorcih padavin in lahko dramatično ohladilo Evropo.  

Znanstveniki iz meteorološkega urada Združenega kraljestva in Univerze v Exeterju so uporabili simulacije iz 34 različnih računalniških modelov scenarijev ekstremnih podnebnih sprememb, da bi ugotovili, ali bo AMOC propadel v tem stoletju, je pojasnjeno v študiji, ki je bila objavljena v reviji Nature. Nobena izmed simulacij ni pokazala popolne zaustavitve pred letom 2100, je ugotovitve strnil vodja raziskave Jonathan Baker. 

Lahko pa se to zgodi kasneje, je pojasnil in opozoril, da so se tokovi v daljni preteklosti že sesuli. Kljub temu bi morale biti računalniške simulacije "pomirjujoče" za ljudi, je povedal Baker. "Toda to nikakor ni zelena luč za zadovoljstvo," je opozoril Baker. "Zelo verjetno je, da bo AMOC v tem stoletju oslabel, kar bo imelo velike vplive na podnebje." Če AMOC oslabi, vendar ne popolnoma propade, se bodo številni enaki učinki – vključno z izgubo pridelka in spremembami ribjega staleža – verjetno še vedno zgodili, ne pa tudi ohladitev Evrope, je pojasnil Baker.

PREBERI ŠE

Ledena katastrofa za Evropo? Zaskrbljujočega scenarija ne moremo izključiti

Kako bi lahko trenutno globalno segrevanje povzroči ohladitev v Evropi? 

Zaradi podnebnih sprememb se pospešeno tali led na Grenladiji. "Led, ki se lomi z obalnih ledenikov, pada v morsko vodo v obliki ledenih gora. Ker gre za sladko vodo, ki razredči morsko vodo, se ji posledično zmanjša slanost. To pa zmanjša gostoto morske vode na območju južno, vzhodno in zahodno od Grenlandije. Ta voda pride v stik s severnoatlantskim tokom, ki je topel morski tok z zelo slano vodo. Če je dotok bolj sladke vode s severa dovolj močan, lahko pride do tako močnega upada gostote, da severnoatlantski tok ne more več potoniti in se termohalina cirkulacija prekine," je mehanizem morebitne ustavitve severnoatlantskega toka opiše klimatolog Gregor Vertačnik iz Arsa.