Vrsta Spixov makav, znana tudi kot mala modra ara, je nekoč že skoraj izginila iz divjine, danes pa po zaslugi uspešnega reševalnega programa znova navdušuje v pragozdu v Braziliji. Vzrok za njeno skorajšnje izumrtje v divjini gre sicer iskati predvsem uničevanju njenega naravnega habitata – tropskega gozda v Braziliji. Pred štirimi leti smo tako poročali, da se je ta živalska vrsta, kot kaže, znašla na robu izumrtja, od koder se bo težko vrnila v svoje naravno okolje.  

Modro papigo vrste spixov makav, ki je 'slavo' doživela predvsem na račun risanke Rio, so namreč beležili le še v ujetništvu, kjer je bilo ohranjenih še okoli 80 primerkov. Domovina spixovega makava je namreč Brazilija, z izumrtjem v naravi pa se je pred leti znašla na seznamu osmih povsem ali domnevno izumrlih ptic. Domovina kar polovici teh ptic je bila Brazilija, za izumrtje pa gre najverjetneje kriviti krčenje gozdov kot njihovega naravnega habitata ter netrajnostno upravljanje z viri na tem območju. 

In zdaj dobre novice. Po zaslugi prizadevanj strokovnjakov so se znamenite modre papige znova vrnile v svoj dom, v amazonski pragozd, piše Guardian. Če se je prihodnost vrste pred 20 leti zdela črna, zadnji projekt vzbuja upanje, da bodo nekoč po amazonskem pragozdu znova svobodno letele jate modrih papig. Mednarodni 'reševalni projekt' je namreč prinesel izjemne rezultate. Pred mesecem dni so v divjino izpustili prvo jato modrih ptic in prav vse so doslej preživele, so sporočili naravovarstveniki. Proti koncu leta nameravajo na svobodo izpustiti še več ptic. Kot upajo, se bodo papige začele naslednjo pomlad pariti tudi v divjini. Kot je za Guardian komentiral biolog, ki sodeluje pri projektu, Tom White, projekt poteka izjemno dobro: "Skoraj mesec je že minil, odkar smo izpustili ptice v naravo in prav vse so preživele. Vedejo se kot jata, ostajajo skupaj in raziskujejo okolico, iščejo hrano. Ne bi moglo iti bolje."  

 Zaenkrat izpustili osem ptic, decembra se jim jih pridruži še 12

Kot je pojasnil, so vrsto rešili tudi s pomočjo umetne oploditve, s katero so tako več sto papig vzgojili v ujetništvu. In osem so jih junija na svobodo izpustili v Zvezni državi Bahia. Ptice so označili in zdaj podrobno sledijo njihovemu gibanju in vedenju, še 12 pa jih bodo v divjino izpustili decembra, če bo šlo vse po sreči: "Vse te ptice bodo v reproduktivni dobi. Zagotovili smo tudi, da je na območju več gnezdilnic, nekaj naravnih in nekaj umetnih, da bi spodbudili ptice, da se naslednje leto začnejo pariti in sčasoma na tem območju vzpostavijo območja za razmnoževanje. Načrt je ambiciozen, a zaenkrat gredo stvari dobro."

Krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu je v prvi polovici leta 2022 znova doseglo rekordno raven. Največji tropski deževni gozd na svetu je od začetka leta izgubil 3750 kvadratnih kilometrov džungle, kar je najslabša številka v tem obdobju od začetka beleženja leta 2016. 

Okoljevarstveniki in predstavniki opozicije vladi brazilskega predsednika Jaira Bolsonaroja očitajo, da njegova politika spodbuja velika podjetja k uničevanju okolja. Bolsonaro namreč spodbuja rudarsko in kmetijsko dejavnost na zaščitenih območjih.

Kritiki mu očitajo tudi, da podpira nekaznovanost iskalcev zlata, kmetov in trgovcev z lesom, ki so vpleteni v nezakonito krčenje gozdov. Po podatkih nevladne organizacije Climate Observatory je glavni vladni organ za varstvo okolja lani porabil le 41 odstotkov svojega proračuna za nadzor.