Kot pove Katja Malovrh z Biotehniške univerze v Ljubljani, ki je sodelovala pri projektu prav posebnega rastlinskega pokopališča, se na rdečem seznamu praprotnic in semenk nahaja kar nekaj rastlinskih vrst, ki so v naravi Slovenije izumrle. Nekaj od teh rastlinskih vrst ima Botanični vrt tudi v svoji zbirki. Zbirka obsega žive primerke ali semena. "To je še en dokaz, kako Botanični vrt skrbi za varovanje rastlinskih vrst v Sloveniji," izpostavlja. 

Ideja pokopališča izumrlih rastlinskih vrst v naravi Slovenije v Botaničnem vrtu Univerze v Sloveniji je prišla čisto po naključju, se spominja: "Razmišljali smo o dekoraciji za naš vsakoletni dogodek, vezan na noč čarovnic. Na misel nam je prišla izdelava pokopališča. Ker mora seveda na nagrobnikih tudi nekaj pisati, smo se glede na to, da smo botanični vrt, odločili, da bodo to izumrle rastlinske vrste. Ker se prioritetno ukvarjamo z našimi avtohtonimi rastlinskimi vrstami, smo se odločili za vrste, ki so izumrle v Sloveniji. Teh je na rdečem seznamu praprotnic in semen na žalost kar veliko, zato smo skrčili seznam na rastlinske vrste, ki jih imamo mi v našem botaničnem vrtu v obliki semen ali živih primerkov." Kot pojasnjuje, imajo v vrtu 12 takšnih rastlinskih vrst, na nagrobnikih pa je predstavljenih samo 10. Eden izmed najpomembnejših je Fleischmannov rebrinec: "Je slovenski endemit, ki je dobil ime po vrtnarju Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Andrej Fleischmann je to rastlino prinesel, Franc Hladnik, takratni vodja, pa jo je poimenoval po njem. V tem jesenskem času izstopa tudi čudovita rumeno cvetoča sternbergija, ki jo sicer opazimo po različnih domačih vrtovih, v naravi pa žal ne."

 Ljudje vzrok za izginotje marsikatere vrste 

Te vrste so izumrle zaradi krčenja njihovega habitata, zaraščanja površin ali celo prekomernega nabiranja primerkov. Žal smo ljudje največkrat vzrok za izginotje marsikatere vrste, pa ne samo rastlinske, opozarja Malovrhova. 

Ohranjanje semen teh rastlinskih vrst in živih primerkov ima pomen ohranjanja biodiverzitete – biotske pestrosti, ter seveda ohranjanje genetskega materiala iz Slovenije, poudarja: "Mi namreč hranimo rastlinske primerke, katerih semena so bila pobrana v Sloveniji. Sternbergijo lahko na primer dobite v veliko vrtnarijah, pa vendar nima našega genetskega materiala, saj je bila vzgojena nekje v tujini, zato tudi ni korektno, da se tak material vnaša v naravo. V vrtu imamo namreč tudi primerke drugih rastlinskih vrst, ki sicer v Sloveniji še niso popolnoma izginile, so pa izginile iz rastišč, kjer smo jih našli mi in katerih genetski material imamo. Recimo Hladnikov volčič na rastišču na Turjaku, kjer smo ga našli mi, ne raste več. Tudi navadna jarica, ki je bila najdena na Nanosu, tam ni več prisotna."  

Vrt sodeluje tudi v mednarodnem projektu Life Seed Force, katerega naloga je varovanje avtohtonih rastlin pred izumrtjem z uporabo semenskih bank. Botanični vrt Univerze v Ljubljani trenutno vzgaja sadike, ki jih potem zasaja na ta rastišča. Ena izmed teh rastlinskih vrst je obročnica, pojasnjuje sogovornica. Rastlinske primerke imajo posajene v različnih delih vrta, semena pa shranjujejo v semenski banki, ki obsega 3500 vzorcev semen različnih rastlinskih vrst, od tega je 1/3 avtohtonih. 

Z razstavo želijo obiskovalce poučiti o tem, da izginjajo tudi rastlinske vrste. "Velikokrat so rastlinske vrste spregledane, govori se predvsem o živalskih vrstah. Seveda je problem globalen, pa vendar smo se tokrat osredotočili na naše avtohtone vrste. Morda bomo pa s tem pri komu zbudili zavest, kako pomembno je pravilno ravnanje s površinami v Sloveniji. Veliko rastlinskih vrst je namreč na robu izumrtja," sklene Malovrhova.