Umetna postaja del našega vsakdana. Od spletnega nakupovanja do iskanja po spletu se umetna inteligenca razvija v uporabno orodje, ki prihrani čas tako za ljudi kot za podjetja. Ko gre za podnebne spremembe, umetna inteligenca tudi tam dokazuje svojo uporabnost. Na britanski univerzi Cambridge raziskovalci denimo uporabljajo umetno inteligenco pri vsem, od podnebnega modeliranja do načrtovanja rabe zemljišč, in jo vidijo kot transformativno orodje za zaščito narave.  Raziskovalci z univerze Oxford so ustvarili orodje, ki obljublja, da bo z njegovo pomočjo okoljsko ravnanje korporacij postalo preglednejše. Celo Google je hvalil prednosti in razvil različna orodja, ki jih poganja AI za izboljšanje odpornosti na podnebne spremembe, poroča Euronews.  Kljub vsem možnostim, da bi umetna inteligenca pozitivno vplivala na podnebno krizo, pa obstajajo pomisleki glede njenega potencialno velikega vpliva k emisijam toplogrednih plinov.

Mednarodna agencija za energijo: Umetna inteligenca zahteva ogromno energije

Glede na poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) naj bi se količina električne energije, potrebne za napajanje svetovnih podatkovnih centrov, v naslednjih petih letih podvojila. Večji del povečanja pa je posledica razvoja in uporabe vedno močnejših modelov umetne inteligence, poroča Skynews. 

Do leta 2030 bi lahko podatkovni centri vsako leto porabili 945 TWh (teravatnih ur) električne energije, ugotavlja poročilo. To je trikrat več kot porabi celotno Združeno kraljestvo. Povečanje povpraševanja, ki naj bi bilo močno koncentrirano okoli svetovnih tehnoloških središč, bo pritiskalo na komunalna podjetja, omrežno infrastrukturo in planet. "Umetna inteligenca je danes ena največjih zgodb v energetskem svetu," izpostavlja Fatih Birol, izvršni direktor IEA. "V ZDA naj bi podatkovni centri predstavljali skoraj polovico rasti povpraševanja po električni energiji, na Japonskem več kot polovico, v Maleziji pa kar eno petino."

Koliko porabijo, zavito v skrivnost

Velika tehnološka podjetja nerada dajejo podrobnosti o tem, koliko energije porabijo za usposabljanje in upravljanje svojih modelov umetne inteligence. Toda poročilo ocenjuje, da je usposabljanje GPT-4, enega močnejših velikih jezikovnih modelov, ki ga je razvil OpenAI, trajalo 14 tednov in porabilo približno 42 GWh (gigavatnih ur) električne energije. To je enako dnevni porabi električne energije približno 28.500 gospodinjstev v razvitem svetu ali 70.500 gospodinjstev v revnejših državah, ponazarja agencija. 

Uporaba umetne inteligence za sklepanje je lahko tudi zelo energetsko intenzivna. Za ustvarjanje šestsekundnega videoposnetka potrebuje model umetne inteligence osemkrat več električne energije, kot je potrebno za polnjenje mobilnega telefona, ali skoraj dvakrat toliko, kot je potrebno za polnjenje prenosnika, ugotavlja poročilo. V ZDA naj bi podatkovni centri, ki so večinoma zgrajeni za usposabljanje in upravljanje umetne inteligence, do leta 2030 porabili več električne energije kot proizvodnja vsega energetsko intenzivnega blaga v državi, vključno z aluminijem, jeklom, cementom in kemikalijami, še ugotavlja poročilo IEA.   

A agencija napoveduje tudi, da bo umetna inteligenca v prihodnosti bistveno orodje pri obveščanju o tem, kako upravljati prihodnje povpraševanje po energiji, načrtovati učinkovitejše podatkovne centre in pospešiti razvoj novih, čistejših virov proizvodnje električne energije. 

Odvisno od uporabljenih virov energije bi lahko razvoj umetne inteligence povečal tudi emisije ogljika in porabo vode, potrebne za hlajenje strežnikov. Ameriška tehnološka podjetja se že trudijo najti dovolj moči za zagon svojih naraščajočih potreb podatkovnih centrov, pa tudi računalniško strojno opremo, potrebno za njihovo delovanje. 

Države, ki si močno prizadevajo za razvoj umetne inteligence, bodo morale tako ustvariti veliko večjo proizvodnjo električne energije. Ni jasno, kako hitro bi se to lahko zgodilo in kako hitro se izboljša energetska učinkovitost podatkovnih centrov in modelov umetne inteligence, ki jih izvajajo.