Napredek pri omejevanju fosilnih goriv

Nizozemske okoljevarstvene in človekoljubne organizacije so konec maja dosegle zmago v sodnem sporu zoper naftno multinacionalko. Nizozemsko sodišče jim je namreč pritrdilo in odločilo, da mora družba Royal Dutch Shell svoje CO2 emisije do leta 2030 zmanjšati za 45 odstotkov. Gre za prvo tovrstno sodbo v zgodovini.

Prav tako so na mednarodnem podnebnem vrhu v Glasgowu svetovni voditelji dosegli nekaj optimističnih dogovorov. Kljub številnim kritikam o premalo ambicioznih dogovorih, upanje vliva predvsem to, da se je bila prvič v zgodovini o opuščanju fosilnih goriv pripravljena pogovarjati Indija. Še posebej pa so pozdravili ZDA, ki se je po štirih letih znova znašla za pogajalsko mizo in začela razreševati svoje težave s Kitajsko, ki sta svet presenetili s skupno izjavo, da bosta državi delovali skupaj, v prizadevanjih, da bi dosegli cilje Pariškega sporazuma. 

Boj s plastiko

Tudi v Sloveniji je v veljavo uradno stopila uredba, ki je zaznamovala konec ere nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. 22. decembra se je v Sloveniji uveljavila prepoved dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg. Tako ne bodo več na voljo vatirane palčke, jedilni pribor, krožniki, slamice, mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, posode za živila iz ekspandiranega polistirena in lončki. Cilj je zmanjšati odvrženo embalažo in pozitivno vplivati na zdravje ljudi, ukrep pa so podprle vse poslanske skupine. V razpravah so opozarjale na škodljivost teh izdelkov za okolje in zdravje ljudi ter pozivale k nadomeščanju plastičnih izdelkov z alternativnimi proizvodi ter spodbujanju k recikliranju, ponovni uporabi in spreminjanju potrošniških navad.

Zaščita gozdov 

V škotskem Glasgowu je bil na podnebni konferenci COP26 sklenjen pomembnejši dogovor za zaščito gozdov. Več kot sto svetovnih voditeljev se je na podnebni konferenci COP26 zavezalo, da bodo do leta 2030 ustavili krčenje gozdov. Za to bodo namenili približno 16,5 milijona evrov javnih in zasebnih sredstev. 

Vlade 28 držav se bodo prav tako zavezale, da bodo izkoriščanje gozdov preprečile v gospodarskih panogah, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in izdelkov, kot so palmovo olje, soja in kakav. Ta industrija namreč povzroča krčenje gozdov tako, da posekajo drevesa, tam pa potem naredijo prostor za pašne živali ali nasade. Več kot 30 največjih svetovnih podjetij se bo zavezalo, da bodo prenehala vlagati v dejavnosti, povezane s krčenjem gozdov.

Okoljska zmaga v Srbiji: umaknili prostorski načrt za rudnik litija

V Srbiji so protestniki zmagali veliko okoljsko bitko. Skupščina srbskega mesta Loznica je po hitrem postopku razveljavila sklep o sprejemu prostorskega načrta, ki predvideva gradnjo rudnika litija na območju. S tem je izpolnjena ena od zahtev udeležencev množičnih okoljskih protestov v Srbiji. Srbski predsednik je ob pritisku tisočih ljudi na ulicah privolil v umik spornega zakona o razlastitvi in v spremembe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, je poročala STA. 

Napredek za nekatere vrste živali 

Zaradi strožjih ukrepov za zaščito nekaterih živalskih in rastlinskih vrst so si nekatere vrste počasi a vztrajno opomogle. Tako je Kitajska julija oznanila, da pande  niso več ogrožene, ampak, da je njihov status zdaj spremenjen v ranljive. V divjini je zdaj tako 1800 primerkov živali, kar je napredek glede na leto 2000, ko so jih našteli le 1100.  Število kitov grbavcev v nekaterih delih sveta raste. V Avstraliji tako razmišljajo o tem, da bi jih odstranili iz liste ogroženih vrst. Nekatere vrste tune niso več na poti do izumrtja, piše National Geographic. Tasmanski vragi so se po več kot 3000 letih, ko so v Avstraliji izumrli, znova skotili v naravi. V zavetišču Barrington v Novem Južnem Walesu se je leta 2021 skotilo sedem mladičev tasmanskih vragov. 

Bidnova vlada naravno zavetišče na Aljaski zapira za izkoriščanje nafte in plina

Vlada ameriškega predsednika Josepha Bidna naravno zavetišče za divje živali na Aljaski ponovno zapira za izkoriščanje nafte in plina. To območje Aljaske zajema skoraj osem milijonov hektarjev in omogoča mirno življenje številnim živalskim in rastlinskim vrstam, med njimi tudi ogroženim. 

Bidnov predhodnik Donald Trump je ob koncu mandata z odlokom območje odprl za naftarje in januarja je njegova vlada izdala več dovoljenj za izkoriščanje nafte in plina na območju več kot 170.000 hektarjev za deset let. Biden je že junija izdal izvršni ukaz, s katerim je uvedel moratorij na podeljene pravice izkoriščanja nafte in plina, sedaj območje povsem zapira z obrazložitvijo, da Trumpova odločitev ni temeljila na zadostnih raziskavah vpliva na okoljem, je poročala STA.