Gozdni požari so v sušnem obdobju leta marsikje nekaj pričakovanega in običajnega. Vendar še do nedavnega to ni veljalo za Sibirijo, ki je bila sinonim za mraz. A to, kar se v tej ruski pokrajini dogaja v zadnjih letih, skrbi tako tamkajšnje prebivalce kot tudi znanstvenike. Gozdni požari se namreč v zadnjih treh letih pojavljajo v takšnih razsežnostih in tako pogosto, kot še nikoli poprej. Ogroženi so ekosistem tajge, permafrost ter preživetje številnih živalskih vrst, pa tudi ljudi. 

"Če nimamo gozdov, nimamo življenja," je za The New York Times dejala Maria Nogovitsina, upokojena ravnateljica otroškega vrtca iz vasi Magaras, ki je od Jakutska oddaljena približno 96 kilometrov.

Jakutsk in še približno 50 drugih mest in vasi te dni namreč ovija gost oblak dima, ki se širi zaradi gozdnih požarov. Zaradi ekstremnih razmer in izjemno slabe vidljivosti so morali celo zapreti letališče v Jakutsku, prav tako so ustavili promet na delih reke Lena, ki je ena glavnih prometnih žil. 

Samo v nedeljo so gasilci našteli več kot 187 gozdnih požarov v ruski avtonomni republiki Jakutija. Prizadeto območje pa se je zgolj v 24 urah povečalo za okoli 100.000 hektarjev. 

"Glavna težava je gost dim. Ko se skušamo približati požaru, sta že sam dim in tla pod nogami goreče vroča. Zelo težko je delati v takšnih razmerah," je za Enex dejal eden od prostovoljnih gasilcev. 

Ekstremna suša in vročinski val pospešil gozdne požare

Rekordna suša, ekstremno visoke temperature (za ta del sveta), ki presegajo 37 stopinj Celzija, in močni vetrovi so prispevali k tako obsežnim požarom. "Za osrednji del republike (Jakutije) je bil junij 2021 drugi najbolj suh mesec v zgodovini meritev. Nazadnje so takšno sušo zabeležili konec 19. stoletja, leta 1888," je pred dnevi po poročanju The Moscow Times dejal Sergej Sivcev, namestnik ministra za ekologijo za Jakutijo. Povprečne junijske temperature v največji ruski pokrajini so bile 2–5 stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem za ta čas. V kraju Verkhojansk, ki velja za enega najhladnejših naseljenih krajev na svetu, pa se je živo srebro minuli mesec povzpelo celo do žgočih 48 stopinj Celzija. 

Zaradi močnih vetrov se požari še hitreje širijo, da jih je skoraj nemogoče zajeziti. "Veter je močan in stalno menja smer. Ko napredujemo v eni smeri in nam požar uspe ukrotiti, se razširi v drugi smeri. Vse naše delo se izniči," je dejal vodja gasilcev Jegor Tomski. 

Z ognjenimi zublji se bori na tisoče gasilcev, na pomoč pa jim je priskočila tudi vojska s svojimi letali za zračno gašenje. 

Vse sile urgentnih služb so usmerjene v to, da bi preprečili, da se požari razširijo tudi v naseljena območja. Tam pa se prebivalci že sedaj spopadajo s težavami zaradi gostega dima. "Tukaj trpimo. Moramo vdihavati ves ta dim," je dejala starejša domačinka iz Jakutska. 

Celotno območje, ki so ga v zadnjih tednih zajeli gozdni požari, je ocenjeno na več kot 1,1 milijona hektarjev oziroma 11.000 kvadratnih kilometrov površine. 

Lani so v Rusiji gozdni požari uničili več kot 155.400 kvadratnih kilometrov gozdov in tundre, kar je toliko kot skoraj osem Slovenij. V letošnjem letu pa je skupaj doslej zgorelo že več kot 77.700 kvadratnih kilometrov gozdnih površin, pa se je sezona gozdnih požarov šele dobro začela. 

Znanstveniki pravijo, da so obsežni gozdni požari posledica ekstremno visokih temperatur v zadnjih letih na severu Sibirije. Ta se namreč segreva hitreje kot kateri koli drugi del sveta. 

Posledice požarov v Sibiriji pa bomo občutili tudi drugje po svetu, saj se s požari v ozračje sproščajo velike količine toplogrednih plinov, poleg tega pa se zmanjšujejo obsežne gozdne površine v Rusiji, ki prispevajo k absorpciji CO2 iz ozračja. Podobno se dogaja tudi z Amazonskim pragozdom, ki na eni strani zaradi krčenja izgublja absorpcijsko zmogljivost, po drugi strani pa zaradi obsežnih požarov in posledičnih izpustov CO2 sam postaja grožnja za ozračje. 

Gozdni požari v Jakutiji so lani v ozračje izpustili približno toliko CO2, kot so ga denimo leta 2018 s porabo fosilnih goriv proizvedli v Mehiki, pravi Mark Parrington, znanstvenik agencije za monitoring ozračja Copernicus iz Readinga v Angliji. 

Petina svetovnih gozdov se nahaja v Rusiji

Rusija ima 880 milijonov hektarjev gozdnih površin, ki pokrivajo približno polovico kopnega te države in predstavljajo petino vseh svetovnih gozdov. V Pariškem podnebnem sporazumu se je zato Rusija zavzela za to, da pri njihovih zavezah za zmanjševanje ogljičnega odtisa prištejejo tudi izračune o tem, koliko izpustov CO2 so ruski gozdovi in drugi ekosistemi sposobni odstraniti iz zemeljskega ozračja. Ruski predsednik Vladimir Putin se je minuli mesec pohvalil, da Rusija pomembno prispeva k boju proti podnebnim spremembam, saj da njihovi gozdovi na leto posrkajo več milijard ton CO2. Vendar pa so številni ruski znanstveniki opozorili, da so te številke pretirane. 

Putin je bil sicer dolga leta skeptik glede podnebnih sprememb in je zavračal dejstvo, da so podnebne spremembe posledica človeškega ravnanja s planetom. Prejšnji mesec pa je rusko javnost opozoril, da bi taljenje permafrosta (trajno zamrznjenih tal) lahko imelo zelo resne družbene in ekonomske posledice za državo. Dve tretjini ruskega ozemlja sta namreč sestavljeni iz permafrosta. Ko se ta tali, pa se na samem ozemlju dogajajo resne spremembe tal, ki uničujejo infrastrukturo (ceste, stavbe). 

"Mnogi verjamejo, upravičeno, da je to povezano predvsem s človeško aktivnostjo, z izpusti onesnaževalcev v ozračje," je dejal Putin in opozoril: "Globalno segrevanje se v naši državi dogaja še hitreje kot v številnih drugih regijah po svetu." Ta mesec je podpisal zakonodajo, po kateri bodo morala podjetja poročati o svojih izpustih toplogrednih plinov. To je prvi korak k regulaciji izpustov v Rusiji, ki je četrta največja onesnaževalka s toplogrednimi plini na svetu.