Tornadi se najpogosteje pojavljajo ob hitrih menjavah vremena, pojasnjuje naš hišni vremenar Rok Nosan. Tornado je zračni vrtinec, ki se spusti k tlom iz nevihtnega oblaka kumulonimbusa. Njegov premer običajno znaša okoli 50 metrov, izjemoma pa lahko dosega tudi več kilometrov. Do sedaj največji izmerjeni tornado na svetu je bil zabeležen 31. maja 2013 v ameriški zvezni državi Oklahoma, natančneje v mestecu El Reno, ko je v premer meril kar 4,2 kilometra, je pojasnil. 

Največ tornadov nastane nad Velikim nižavjem v Severni Ameriki, ki na vzhodu meji na Apalače, na zahodu pa na Skalno gorovje. Ker sta obe gorovji usmerjeni od severa proti jugu, ima hladen in suh zrak iznad Kanade neovirano pot daleč proti jugu, topel in vlažen zrak iznad Mehiškega zaliva pa lahko neovirano potuje daleč proti severu. Stik obeh zračnih mas povzroči nastanek številnih močnih neviht in tornadov, zaradi česar to območje imenujemo kar aleja tornadov.

Pogosti, a nekoliko manj uničujoči tornadi se pojavljajo tudi v Evropi. Največ jih nastane na severozahodu in vzhodu stare celine, kjer je tudi največ nižavij. Po podatkih ESSL je bilo med letoma 2010 in 2020 v Evropi nad kopnim zabeleženih kar 3827 tornadov, od tega jih je 329 dosegalo stopnjo F2 ali več, kar pomeni, da je veter presegal hitrost 180 kilometrov na uro, pove Nosan. 

Povezava med tornadi in podnebnimi spremembami ni dokazana

Ali se je verjetnost za nastanek tornadov pri nas povečala zaradi podnebnih sprememb ali gre za naključni dogodek? Kot odgovarja Nosan, so zaradi podnebnih sprememb ekstremni vremenski dogodki vse pogostejši in izrazitejši, saj se z višanjem povprečne temperature zraka kopiči in sprošča več energije. A kljub temu neposredna povezava med višjo temperaturo in verjetnostjo za nastanek tornadov še ni dokazana, ne v Evropi in prav tako tudi ne v ZDA. Kot pojasnjuje, so poleg nestabilnega ozračja, ki povzroča nastanek neviht, namreč za razvoj tornadov pomembni še drugi dejavniki: "Zelo pomemben je veter, ki mora z višino spreminjati smer in hitrost. Veliko vlogo igra tudi vlaga, saj bolj kot so vlažni spodnji sloji ozračja, nižje so baze oblakov, s tem pa obstaja tudi večja možnost, da se bo iz nevihtnega oblaka spustil tornado."

Tornadi v Sloveniji so se v preteklosti že dogajali in tudi v prihodnosti jih lahko še pričakujemo, a ne vsako leto. Najsilovitejši do zdaj zabeležen tornado se je pri nas zgodil 23. avgusta 1986, ko nas je podobno kot včeraj od severa prehajala hladna fronta. Ta tornado, ki je svojo uničujočo pot začel pri Javorniku nad Hotedršico, je prepotoval kar 34 kilometrov, vse do Tomišlja na Ljubljanskem barju, spomni. 

Poleg tornada leta 1986 je bil le leto prej na meteorološki opazovalnici Gornji Logatec 13. junija 1985 zabeležen še en pojav tornada. Gre za edini primer v Sloveniji, ko je bil pojav tornada opažen na uradni meteorološki postaji. V večernem času je bil vihar v obliki lijaka viden približno dva kilometra od meteorološke postaje. Poškodovanih je bilo okoli 40 hiš. Tornado je domnevno divjal tudi 13. julija 2008 v Gozdu nad Kamnikom in v noči z 20. na 21. avgust 2014 v Mahničih na Primorskem.