Nominacija je "globok poklon" človeški ribici, Postojnski jami in celotni Sloveniji, so se na uvrstitev med finaliste tekmovanja Natura 2000 iz Postojnske jame. "Nagrade praviloma podeljujejo za izjemne ekonomske uspehe. V tem primeru gre za mednarodno nagrado, ki nagrajuje skrbnost, odličnost, zavest pri upravljanju zaščitenih naravnih območij in izpostavlja pomembnost ohranjanja ekosistema za lokalno skupnost in gospodarstvo na področju celotne Evropske unije. To je veliko več kot izjemen gospodarski uspeh. To je tekmovanje, kjer bomo svoje delo in skrb do narave podarili svojim vnukom," se s ponosom odziva predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj. "To je globok poklon človeški ribici, Postojnski jami in celotni Sloveniji," se je na novico odzval predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj.

K zmagi Postojnske jame lahko prispevajo vsi, glas pa je mogoče oddati do 27. aprila na tej povezavi.

Postojnska jama je sicer finalistka v kategoriji komuniciranja. "Ta nagrada priznava komunikacijske dosežke, ki dolgoročno prispevajo k ozaveščenosti o Naturi 2000 in prinašajo trajne pozitivne spremembe v odnosu ali obnašanju do okolja. Kot je razvidno iz utemeljitve, pa delo Postojnske jame presega zgolj komunikacijsko kategorijo, saj je doprinos varuhov veliko obsežnejši," so v Postojnski jami še zapisali v sporočilu.

Človeška ribica je neločljiv in poleg ikonskega vlakca najbolj prepoznaven del Postojnske jame, pa tudi slovenske identitete. Še posebej po letu 2016 so, ko so bili v Postojnski jami prvič v zgodovini priča odlaganju jajčec in nato izleganju mladičkov človeške ribice v turistični jami. Po petih letih imajo 21 malih človeških ribic. Dogodek je požel veliko zanimanje javnosti in številnih svetovnih medijev. Zaradi malih zmajčkov je Slovenija postala še bolj opazna v svetu. Po besedah znanstvenikov je izjemnost dogodka tudi v tem, da se je izleganje zgodilo in da je bilo nadpovprečno uspešno, veliko nad tistim, kar so sami verjeli, da je sploh mogoče.

Za človeške ribice v Postojnski jami skrbijo 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Pri njihovi oskrbi se povezujejo tudi z zunanjimi strokovnjaki in znanstveniki z Biotehniške fakultete v Ljubljani. "S skupnimi močmi, predvsem pa z veliko ljubezni, smo postavili najuspešnejši jamski laboratorij, nova dognanja sicer še vedno skrivnostne živalske vrste, pa so prinesle pomembne informacije za preučevanje reprodukcije človeške ribice in razumevanje bistvenih postopkov za uspešen program vzreje," so sporočili. 

Za preživetje te vrste je čista pitna voda izjemno pomembna. Onesnaževanje kraškega površja je zaradi prepustnosti in luknjičavosti tal izjemno problematičen vidik, saj onesnaževalci hitreje in v večji meri dosežejo podtalnico. "Od pitne in čiste vode na Krasu pa ni odvisna le človeška ribica, pač pa tudi veliko število ljudi, saj kras pokriva kar 43 odstotkov slovenskega ozemlja (v svetovnem merilu pa 12 odstotkov). Vse, kar onesnažimo na površju, konča v podzemlju. Manj kot onesnažujemo površje, lažje bomo očuvali habitat ribice in pitno vodo. Naša prizadevanja za ohranitev zmajevih mladičkov so tako odraz boja za čisto okolje. Ribica pa je postala simbol za čisto vodo," so poudarili v Postojnski jami.