Število rastlinskih in živalskih vrst na našem planetu strmo upada. Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN) je posodobila rdeči seznam ogroženih vrst. Na njem je nekaj več kot 44.000 vrst, kar je približno 2000 več kot lani, poroča AP. Novo poročilo so razkrili med podnebno konferenco v Dubaju. Letos so preučili status ogroženosti 157.000 vrst. 

"Živalske in rastlinske vrste po vsem svetu so pod velikim pritiskom. Število ogroženih vrst vsepovsod narašča," je ob predstavitvi novega poročila o ogroženih vrstah na rdečem seznamu opozoril Craig Hilton-Taylor iz Mednarodne zveze za ohranjanje narave. Poročilo je prikaz, kako podnebne spremembe vedno bolj zaostrujejo krizo biotske pestrosti našega planeta.  

Kot ugotavljajo na IUCN, podnebne spremembe poslabšujejo življenjske razmere za približno 6700 vrst. Med tistimi, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, so plazilci. Takšen primer je denimo zelena orjaška želva v Pacifiku, ki je ena izmed najbolj ogroženih vrst zaradi podnebnih sprememb. Zaradi naraščanja morske gladine, morje namreč poplavlja njihova gnezda, se izleže manj želv. Segrevanje oceanov pa uničuje njene prehranske vire. 

Slabi obeti za sladkovodne ribe 

Atlantskemu lososu za zdaj še ne grozi izumrtje, vendar se je po podatkih IUCN njegova populacija zmanjšala za skoraj četrtino. Ta vrsta deli usodo s številnimi sladkovodnimi vrstami rib, ki se jim v prihodnosti ne piše najbolje. Poročilo namreč ugotavlja, da kar četrtini sladkovodnih rib na svetu grozi izumrtje. Ogroženih je nekaj več kot 3000 vrst sladkovodnih rib. Poleg podnebnih sprememb jih bistveno ogrožajo še prelov, prelivanje slane vode v sladko in onesnaženje rečnih ekosistemov. 

Ogrožene tudi dvoživke

Še posebej ogrožene so tudi vrste žab, močeradov in druge vrste dvoživk. Približno 41 odstotkov teh vrst je ogroženih, ugotavlja novo poročilo. Kot je za Euronews pojasnil Vivek Menon iz IUCN, so dvoživke 'ujetnice' višjih temperatur in suše. Dvoživke se jim namreč ne morejo umakniti, zato podnebne spremembe nanje slabo vplivajo. 

Generalna direktorica IUCN Grethel Aguilar je ob predstavitvi poročila povedala, da je jasno, da moramo ljudje ukrepati, da zaščitimo biotsko pestrost. Za boj proti grožnji, ki jo predstavljajo podnebne spremembe, je po njenem mnenju treba postopno opustiti fosilna goriva, kar je sporna tema letošnjih pogajanj na COP28. "Narava je tu, da nam pomaga, zato ji pomagajmo tudi mi," je poudarila. 

Kaj je rdeči seznam ogroženih vrst? 

Rdeči seznam je popis ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Obstaja sedem kategorij ogroženosti. Prva je izumrla vrsta. Gre za vrste, pri katerih ni nobenega dvoma, da zadnji osebek ne živi več. Sledi v divjini izumrla vrsta. Vrsto štejemo v to kategorijo, če so vsi predstavniki poznani samo v kulturah, ujetništvu ali so drugače udomačeni in torej ne živijo več v prvotnem naravnem okolju. Poznamo še skrajno ogroženo vrsto, kar pomeni, da vrsti v naravnem okolju grozi izumrtje že v neposredni prihodnosti. Na seznamu so še ogrožene vrste, kar pomeni da se populacija vrste zmanjšuje. Poznamo še ranljivo vrsto, kar pomeni, da je populacija stabilna, vendar obstajajo dejavniki, ki ogrožajo njeno preživetje. Poznamo še potencialno ogrožene vrste in najmanj ogrožene vrste, ki jim ne grozijo neposredne nevarnosti.