Poslanci Državnega zbora so z 49 glasovi za in 17 proti potrdili predlog resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050. Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja cilj, da do leta 2050 doseže podnebno nevtralnost. Zavezuje se, da bo emisije toplogrednih plinov do sredine stoletja zmanjšala za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005. Izboljšala pa naj bi tudi ponore ter hkrati pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev, je ob predstavitvi strategije pojasnila državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Metka Gorišek.

Kot so poudarili na ministrstvu, resolucija "s postavljenim podnebnim ciljem zastavlja izziv in daje priložnost sektorjem, kot so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe (raba goriv v gospodinjstvih, storitvenem sektorju), odpadki ter raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo, ter njihovim sektorskim politikam". Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050 (in 2040), ki jih morajo posamezni sektorji dosledno upoštevati in vgraditi v svoje sektorske dokumente in načrte.

"Vizija strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti, lokalno pridelani zdravi hrani," so še sporočili z ministrstva.

V razpravi o predlogu resolucije so se sicer poslanci osredotočili predvsem na vprašanje jedrske energije. Sporno določilo o jedrski energiji so sicer poslanci v obravnavi na matičnem odboru za okolje iz resolucije umaknili. A danes so koalicijske poslanske skupine podale amandma s to vsebino, ki so ga poslanci tudi izglasovali, in tako se je določilo o jedrski energiji vrnilo v dokument. 

Resolucija tako navaja, da "na področju jedrske energije Slovenija načrtuje dolgoročno rabo jedrske energije in v ta namen izvede upravne postopke in pripravo dokumentacije za investicijsko odločanje".

Opozicija: Nek 2 ne sme postati Teš 6

V opoziciji so svarili, da dopolnilo o jedrski energiji Slovenijo po tihem in brez ustrezne razprave zavezuje jedrski energiji. "Nisem nasprotnik jedrske energije, sem pa nasprotnik tega, da se o začetkih upravnih postopkov za gradnjo drugega bloka nuklearke odloča tik pred poletjem, na seji s 50 točkami, z nekim vstavkom v resolucijo," je dejal Luka Mesec (Levica). Zavzel se je za transparentno vodenje postopkov in javno razpravo. "Nek 2 ne sme postati Teš 6," je posvaril.

Podobnega mnenja je bil tudi Dejan Židan (SD), ki je poudaril, da je podnebna resolucija okoljski dokument. "To ni primeren dokument, da se z njim sprejema odločitev o energetski bodočnosti Slovenije," je prepričan.

Na drugi strani so poslanci opozicije poudarjali, da se mora Slovenija odločiti, iz katerih virov bo v prihodnje pridobivala električno energijo. "Nuklearno elektrarno Krško imamo v Sloveniji že kar nekaj časa, vemo, da deluje dobro. Nismo bili soočeni s kakšnimi večjimi težavami. Ne znam si predstavljati, da te jedrske elektrarne ne bi imeli," je dejal Boris Doblekar (SDS). Da je enostavno biti proti, pomembno pa je odgovoriti na vprašanje, kje bomo energijo dejansko dobili, je menila tudi njegova strankarska kolegica Anja Bah Žibret (SDS).

Sicer so mnenja poslanskih skupin o podnebni strategiji različna. Predlog resolucije je zasnovan na podlagi znanstvenih dognanj in vsebuje elemente, ki zaveze utemeljujejo tudi z vidika tehnološke razvitosti in finančnih zmogljivosti, je prepričana Monika Gregorčič (SMC). V Desus menijo, da resolucija ne nagovarja vseh izzivov, s katerimi se sooča država, vendar je pomembno, da aktivno pristopimo k reševanju okoljske problematike in varstva okolja, je dejal Ivan Hršak (Desus).

"Očitki določenih poslanskih skupin glede nelegitimnosti in neambicioznosti se nam zdijo neupravičeni," je dejal Dušan Šiško (SNS). "Nikakor ne moremo razumeti, da je predvsem s strani nekaterih nevladnih organizacij toliko nam nerazumnega nasprotovanja, ko se želi izkoriščati na primer veter in vodo," je dejal Doblekar.

Resolucija premalo ambiciozna?

Podnebna resolucija je izrazito neambiciozna, predvsem za ključno obdobje do leta 2030, je ocenil Mesec. "Rekel bi, da je ta resolucija celo neustavna, ker nepravično mnogo večje breme nalaga naslednjim generacijam kot naši generaciji," je dodal. "Glede na to, da podnebna resolucija zadeva predvsem mlade, pogrešamo sodelovanje mladih pri pripravi vizije o tem, v kakšni družbi želijo živeti leta 2050," je dejal Andrej Rajh (SAB).

Neambicioznost so resoluciji očitali tudi v LMŠ, Židan pa je obžaloval še, da Slovenija z njo ne bo razglasila podnebne krize.