Bele štorklje, pri nas imamo srečo, da jih lahko opazujemo na številnih delih Slovenije, so dolgožive ptice: "Verjetnost lastnega preživetja in posledično ponovnega gnezdenja povečajo tako, da v neugodnih letih zmanjšajo število jajc in že izvaljenih mladičev, tako da jih vržejo iz gnezda. S tem povečajo verjetnost preživetja preostalih mladičev, saj njihovo število prilagodijo razmeram v naravi (količini razpoložljive hrane)," je za naš portal že opisala Urška Gajšek iz DOPPS. 

Kje je 'najuspešnejše gnezdo'? 

V 25 letih je iz slovenskih gnezd poletelo skupaj 11.107 mladičev bele štorklje. Samo eno gnezdo je bilo uspešno vseh 25 let, pripovedujejo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). To je gnezdo v Sinji Gorici na Ljubljanskem barju, iz katerega so prav vsa leta poleteli mladiči: "Skupaj jih je bilo kar 75, v povprečju 3 na leto. Največje število mladičev naenkrat v gnezdu je bilo 6, in sicer se je to zgodilo leta 2014 na gnezdu v Novi vasi na Blokah. Najbolj nenavadne lokacije gnezd so bile sirena gasilskega doma, nosilec avtocestne table in Mobitelova antena. Najbolj severozahodno gnezdo v Sloveniji je na smreki na Bledu, najbolj jugozahodno pa v Ilirski Bistrici. Obe gnezdi je letos povsem razdejalo neurje. Močna neurja so postala nova nevarnost za štorklje pri nas, a na srečo so varuhi štorkelj rešili obe gnezdi in so uspešno nadaljevale gnezdenje."

Te zanimive številke so v društvu DOPPS delili na prav posebno leto. Izvedli so že 25. popis bele štorklje v Sloveniji. Kot so sporočili, takšen vseslovenski popis namreč med koncem junija in začetkom julija izvajajo že od leta 1999. Med popisom obiščejo vsa gnezda bele štorklje v Sloveniji, hkrati pa preverijo njihovo gnezditveno uspešnost in varnost gnezda. Pri tem jim pomagajo domačini, ki z njimi delijo dragocene podrobnosti o poteku gnezdenja, bojih za gnezdo, prihodih štorkelj in podobno. 

Rekordno leto 

In nov popis je prinesel vesele novice. Letos je v Sloveniji namreč gnezdilo največ parov štorkelj doslej. Kot so poudarili pri DOPPS, so popisovalci že med popisom slutili, da je letos 'posebno leto'. Kot opisujejo, so bele štorklje namreč zasedale tudi po deset let zapuščena in neobiskana gnezda. Ponekod pa so opazili celo jate, ki jih sestavlja vse do 70 belih štorkelj. Kot pojasnjujejo v DOPPS, gre za prizore, ki jih običajno vidimo jeseni, ko se ptice združujejo v jate, preden se odpravljajo na selitev. In rezultati so pokazali, da je 25. leto popisa rekordno leto. Opazili so namreč rekordno zasedenost mest, pri nas je gnezdilo 300 parov, 31 parov več kot lani, so izračunali na DOPPS. 

A pri tem dodajajo, da je bil gnezditveni uspeh povprečen. Letos je gnezda zapustilo 473 mladičev. Kot pojasnjujejo,  na gnezditveni uspeh bele štorklje v veliki meri vpliva vreme, predvsem v maju: "V tem obdobju mladiči še nimajo razvite lastne termoregulacije, zato jih v letih, ko je v maju hladno in deževno vreme, veliko pogine. V takem  vremenu imajo bele štorklje tudi nekaj težav pri zagotavljanju zadostne količine hrane za mladiče, zato lahko kakšnega izvržejo iz gnezda, da povečajo verjetnost preživetja ostalih mladičev v gnezdu. Ko so mladiči že večji, ima na njihovo preživetje vreme manjši vpliv. Kljub vsem uničujočim neurjem, ki so v zadnjih tednih divjala po Sloveniji, je velika večina mladičev uspešno poletela," so sklenili.

Kot smo že pisali, štorklje pozimi vedno pogosteje ostajajo doma. Po znanih podatkih je bila prva prezimujoča bela štorklja v Sloveniji registrirana leta 1973. Od takrat pa do leta 2000 ugotavljajo posamezna opažanja v obdobju povprečnih zim brez obilnih in dolgotrajnih snežnih padavin. Po letu 2000 je prezimovanje v Sloveniji začelo postajati vse bolj običajno. Vsako zimo je prezimovala vsaj ena bela štorklja, v zadnjih letih pa število narašča. Videti je, da so nekateri pari kar opustili selitev – npr. par v okolici Rač prezimuje že več let zapored. Selitev štorkelj je energetsko zelo potratna in med njo so štorklje izpostavljene številnim nevarnostim. Zelo poveden podatek o tem, kako nevarna je selitev, je, da 75 odstotkov mladih belih štorkelj umre že v prvem letu starosti, velik del smrti pa se zgodi ravno med selitvijo, nam je že pojasnila Gajškova.

Pred kratkim pa smo pisali o lepem primeru dobre prakse. Na Osnovni šoli Predoslje učenci namreč skrbijo za štorklje, ki so za svoj dom izbrale njihov dimnik.