"Odpadna hrana, ki pristane v smeteh, je globalna tragedija. Vsak dan strada na milijone ljudi, medtem ko istočasno zavržemo ogromno hrane," poudarja Inger Andersen iz Programa Združenih narodov za okolje. Kot izpostavlja, ta pereč globalni problem ne vpliva le na globalno gospodarstvo, ampak pospešuje podnebne spremembe, izgubo naravne pestrosti in povečuje onesnaženost našega planeta.

Kot so v sporočilu za javnost poudarili Združeni narodi, je Indeks odpadne hrane (UN Food Waste Index) za leto 2022 pokazal žalostno realnost, v kateri je več kot 730 milijonov ljudi po svetu lačnih, istočasno pa smo zavrgli več kot milijon ton hrane, ki bi jo lahko še uporabili. V poročilu so zajeli podatke iz 100 svetovnih držav. Ugotovitve pa so zaskrbljujoče: na svetu zavržemo v povprečju skoraj petino užitne hrane. 

Gospodinjstva pomemben vir zavržene hrane 

Kot kažejo ugotovitve poročila, je bilo ogromno hrane, ki je na voljo potrošnikov, izgubljene v verigi. Izgube se začnejo že pri sami pridelavi in se nadaljujejo v proizvodnji hrane, del pa se zavrže tudi na ravni gospodinjstev, ugotavljajo v poročilu. Kot še ugotavlja poročilo, večina odpadne hrane izvira prav iz gospodinjstev. Po izračunih naj bi bilo takšnih zavržkov kar 631 milijonov ton, kar predstavlja 60 odstotkov zavržene hrane na globalni ravni. Prehranski in trgovinski sektor pa sta odgovorna za 210 in 131 milijonov ton zavržene hrane. Kot poudarjajo ZN pa to, v nasprotju s pričakovanji, ni problem izključno bogatejših držav. Kot ugotavlja poročilo, se države z visokim dohodkom, višjim srednjim dohodkom in nižjim srednjim dohodkom v količini zavržene hrane v povprečju razlikujejo za samo sedem kilogramov na prebivalca na leto. Večji razkorak opažajo med mestnim in podeželskim prebivalstvom. Kot ugotavljajo, podeželska območja na splošno zavržejo manj hrane. 

Po podatkih slovenskega statističnega urada (SURS) je prebivalec Slovenije leta 2022 sicer zavrgel povprečno 72 kilogramov hrane. Je pa v gospodinjstvu nastalo nekoliko manj zavržene hrane kot leto poprej, so še ugotovili. 

Odpadna hrana povezana s podnebnimi spremembami 

Združeni narodi opozarjajo tudi na povezavo med odpadno hrano in podnebnimi spremembami. Kot trdijo v poročilu, namreč obstaja neposredna povezava med povprečno temperaturo in količino zavržene hrane. Kot ugotavljajo, so v bolj vročih državah zabeležili več živilskih odpadkov na prebivalca v gospodinjstvih. To pripisujejo povečani porabi sveže hrane in pomanjkanju rešitev za hlajenje in konzerviranje. Zaradi višjih temperatur, ekstremnih vročin in suš so varno skladiščenje, predelava, transport in prodaja hrane težji, kar pogosto povzroči večjo količino zavržene hrane, izpostavljajo v poročilu. 

Zavržki hrane povzročijo kar do deset odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, ocenjujejo Združeni narodi. Kot smo že pisali, zavržena hrana prispeva k povečevanju izpustov toplogrednih plinov, ker z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom še intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Zavržena hrana tako povzroči petkrat več emisij, kot jih izpusti letalski sektor, zato je zmanjševanje količine zavržene hrane bistvenega pomena, so jasni Združeni narodi. 

Ko zavržemo hrano, zavržemo tudi vire, ki smo jih porabili za njeno pridelavo. Na ravni Evropske unije, tako kot smo že pisali, porabimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavržemo, toliko vode, kot je je v treh Ženevskih ali pa v kar 267 Bohinjskih jezerih. 

Kako zmanjšati količino zavržene hrane v gospodinjstvu? 

Društvo Ekologi brez meja je v okviru projekta Rešimo hrano, rešimo planet, pripravilo več uporabnih nasvetov, kako zmanjšati odpadno hrano v gospodinjstvih. Morda lahko z njihovo pomočjo tudi vi zmanjšate količino zavržene hrane v vašem gospodinjstvu. 

Ekologi  brez meja svetujejo: 

1. Vse se začne pri organizaciji in načrtovanju. Načrtujmo tedenski jedilnik (pri sestavljanju upoštevamo sestavine, ki so že v hladilniku in jih je treba uporabiti).

2. Pripravimo nakupovalni listek in kupimo samo tisto, kar potrebujemo.

3. Kupljeno hrano pravilno shranjujemo (podučimo se, na katere police v hladilniku sodijo različna živila).

4. Skuhajmo toliko, kot bomo pojedli.

5. Pomislimo, ali morda pri pripravi hrane iz navade zavržemo tudi dele, ki bi se jih dalo uporabiti (iz olupkov krompirja lahko pripravimo okusen in bolj zdrav čips).

6. Morebitne ostanke obroka uporabimo – ali postanejo del neke druge jedi ali pa jih zamrznemo in uporabimo pozneje.

Predlagajo tudi,  da si vzamete teden dni časa in dnevno vodite evidenco, koliko in kaj ste vrgli stran in kaj je vzrok za to (pokvarjena hrana, ostanki na krožnikih, pretečen rok uporabe). Kot poudarjajo, ne pozabite, da  v zabojnik ne mečete samo hrane, ampak tudi denar. 

Svetujejo še: 

Informirajmo se o problematiki zavržene hrane – le-ta ima namreč velike okoljske posledice. Obiskujmo delavnice pravilne priprave in shranjevanja hrane.

Brzdajmo se pri nakupovanju – marketinški triki nas lahko zavedejo, da kupimo živila, ki jih sploh ne potrebujemo.

Ne kupujmo na zalogo – po nakupih se raje odpravimo večkrat.

Kupujmo lokalno pridelano hrano – dokazano je, da takšnih živil ne zavržemo tako pogosto, poleg tega pa se lažje izognemo nepotrebni embalaži.

Podučimo se o pomenih datumov. 'Uporabno najmanj do' ne pomeni, da živilo na dan odtisnjenega roka zavržemo! Živilo je tudi po tem roku lahko še zelo dolgo uporabno. Pri tem si pomagamo s svojimi čutili in starimi nasveti – če je jogurt napihnjen, ga zavržemo.

V večstanovanjskih stavbah ali v soseski lahko vzpostavimo prostor za izmenjavo viškov živil v skupnosti.