AFP  je pridobila osnutek poročila podnebnih svetovalcev Združenih narodov. 4000-stranski dokument, daleč najobsežnejši, ki so ga kadar koli izdali o tem, kako podnebne spremembe spreminjajo naš svet, se bere kot obtožnica o skrbništvu človeštva nad planetom. V njem opisujejo uničujoče vplive podnebnih sprememb, ki bodo postale očitne, še preden bo otrok, rojen danes, dopolnil 30 let. Izumiranje vrst, pogostejši izbruhi bolezni, mesta, ki jih bodo preplavila morja – to so scenariji, na katere nič kaj optimistično opozarjajo pri Medvladnem panelu za podnebne spremembe, piše Guardian. 

Odločitve, ki jih družbe sprejemajo danes, bodo določile,  kakšna bo naša prihodnost, opozarja Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) v osnutku poročila, ki ga je eksluzivno pridobila AFP. Ekstremne posledice podnebnih sprememb, ki bi lahko spremenile življenje na našem planetu, so bližje, kot so nekoč predvidevali znanstveniki, in''strašne posledice desetletij neobrzdanega onesnaževanja s toplogrednimi plini so neizogibne. Najhujše šele prihaja. Bolj kot naša življenja bodo sicer prizadeta življenja naših otok in vnukov," je še  zapisano v poročilu. 

Prelomne točke bomo presegli prej, kot je bilo pričakovano 

Znanstveniki so vse bolj zaskrbljeni, da bo globalno segrevanje sprožilo prelomne točke v podnebnih sistemu Zemlje, to je prag,  ki lahko, če je presežen, povzroči velike spremembe v stanju sistema. To bi lahko privedlo do 'katastrofalnih in morda nepovratnih posledic za naš planet,' je razvidno iz osnutka poročila. Te posledice pa so veliko bližje, kot si predstavljamo in bodo v popolnosti spremenile življenje ljudi na Zemlji, če nam ne uspe nadzorovati stopnje segrevanje ozračja, je poudarjeno.  Na primer, ker naraščajoče temperature vodijo do taljenja permafrosta, se iz tal sprošča metan, močan toplogredni plin, ki posledično povzroči segrevanje ozračja. Prelomna točka je tudi taljenje polarnega ledu, proces, ki je nepovraten, tudi če drastično ustavimo izpuste toplogrednih plinov. Zaradi tega procesa pa se dviguje morska gladina, ki za seboj pusti številne posledice. 

"Prelomne točke bi morale najbolj skrbeti odločevalce, a so redko uporabljene pri presoji, ker jih je težko meriti," pojasnjuje Bob Ward iz Raziskovalnega inštituta Grantham.  V tem se od prejšnjih najbolj razlikuje novo poročilo, saj je bil IPCC v preteklosti tarča kritik, da v svojih poročil izpušča te pomembne kazalce, ki kažejo na stanje okolja. 

Toda izčrpen dokument, ki naj bi vplival na odličitve svetovnih politik in odločevalcev in je predčasno ušel iz IPCC, naj bi bil uradno objavljen šele februarja 2022, kar je prepozno, da bi o njem razpravljali na letošnjem podnebnem vrhu ZN, na katerem bo govor tudi o biotski raznovrstnosti in prehranskih sistemih, opozarjajo nekateri znanstveniki.  IPCC je v odgovor na poročanje AFP  podal izjavo za javnost, v kateri je navedel, "da osnutka poročila ne komentira, saj je še vedno delo v delu".  Kot piše Guardian, osnutek prihaja v času svetovnega 'ekoprebujanja' in opozarja na počasne reakcije odločevalcev, za katere sta doseganje in spoštovanje podnebnih ciljev velikokrat le mrtva črka na papirju.  

Kaj ugotavljajo znanstveniki? 

Kot ugotavljajo v poročilu, bomo ljudje posledice počasnih in neambicioznih odločitev svetovnih voditeljev občutili na vseh področjih svojega življenja. Prav tako pa so izzivi, ki jih prinaša podnebna kriza, izjemno nepravični. Večinoma bodo tisti, ki so najmanj odgovorni za podnebno segrevanje, najbolj prizadeti zaradi posledic podnebnih sprememb, izpostavljajo v poročilu. 

Opozarjajo predvsem, da s tem, ko v ozračje izpuščamo rekordne količine toplogrednih plinov, spodkopavamo sposobnost gozdov in oceanov, da jih vsrkavajo, in tako svoje največje naravne zaveznike v boju proti podnebnim spremembam spreminjamo v sovražnike.  Pri tem znanstveniki opozarjajo, da si življenje na Zemlji od dramatičnih sprememb lahko opomore tako, da se razvijajo nove vrste in ustvarjajo novi ekosistemi – a ljudje tega ne zmorejo. 

Poglavitna ugotovitev, ki je zapisana v osnutku, je, da se bo podnebje spremenilo, četudi ustavimo segrevanje ozračja za manj kot 1,1 stopinjo Celzija glede na predindustrijsko dobo. Še pred desetletjem so znanstveniki namreč verjeli, da si lahko, če omejimo dvig svetovne temperature za dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo, zagotovimo varno prihodnost na Zemlji. 

Pariški sporazum tako predvideva, da bodo države skupaj poskrbele, da se temperatura ne do dvignila za dve stopinji Celzija, če je možno, pa bi dvig ustavili pod 1,5 stopinje Celzija. Glede na sedanje trende pa, opozarjajo znanstveniki, nam to nikakor ne bo uspelo – pri takšnem tempu se bo temperatura na globalni ravni v povprečju namreč dvignila za tri stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven, kar je znak za alarm. 

Prejšnji modeli in napovedi znanstvenikov so predvidevali, da pred letom 2100 ne bomo doživeli posledic podnebnih sprememb, ki bi drastično spremenile življenje na Zemlji. A osnutek poročila Združenih narodov zdaj napoveduje, da človeštvu, če ne bomo preprečili dviga temperature za več kot 1,5 stopinje Celzija, "grozijo resne, stoletja dolge in v nekaterih primerih nepopravljive posledice". 

Na novo resničnost se moramo pripraviti

Prejšnji mesec je svetovna meteorološka organizacija denimo napovedala 40-odstotno verjetnost, da bo Zemlja presegla ta mejnik vsaj do leta 2026. Za nekatere rastlinske in živalske bi lahko bilo že prepozno, opozarjajo znanstveniki. Tudi če se povprečna temperatura dvigne za 1,5 stopinje Celzija, bo to pomenilo tako zelo spremenjene razmere, da se številni organizmi ne bodo zmožni prilagoditi. In med njimi so koralni grebeni, ekosistemi, od katerih je odvisne pol milijarde ljudi, navaja osnutek poročila AFP.  

Obdobja požarov se daljšajo, širijo se tudi območja, nagnjena k nastanku divjih požarov. Do leta 2050 bi lahko na desetine milijard ljudi trpelo lakoto, vsaj 130 milijonov ljudi pa ogroža ekstremna revščina – in če bomo dovolili, se bo neenakost še poglabljala. Leta 2050 bo na milijone prebivalcev obalnih mest ogroženih zaradi poplav in ponavljajočih se ekstremnih vremenskih dogodkov, ki jih povzroča dvigovanje morske gladine.  Številnim prebivalcem urbanih središč grozijo suša in ekstremne toplotne obremenitve. Svet se mora soočiti s to resničnostjo in se nanjo pripraviti, poudarjajo v osnutku poročila.