Plastika danes onesnažuje ves planet, od strehe sveta na Mount Everestu do najglobljih kotičkov oceanov. Ljudje mikroplastiko zaužijemo s hrano in vodo, delce pa so našli že v krvi in materinem mleku. Na svetu trenutno proizvedemo 430 milijonov ton plastike na leto, od tega sta dve tretjini namenjeni izdelkom za enkratno uporabo, ki imajo zaskrbljujoče kratko življenjsko dobo, preden postanejo odpadki. Glede na trenutne trende naj bi se proizvodnja do leta 2060 potrojila, piše Guardian.

Prvič doslej ocenili količino plastike na oceanskem dnu 

Kot so sporočili iz avstralske znanstvene agencije CSIRO, jim je prvič doslej v sodelovanju z Univerzo v Torontu oceniti, koliko plastike konča na morskem dnu. Kot pojasnjuje raziskovalka dr. Denise Hardesty iz CSIRA, se ta akumulira na dnu, dokler ne razpade na manjše delce. Kot je poudarila, smo doslej že vedeli, da v naših oceanih vsako leto pristane na milijone ton plastike, koliko pa je dejansko pristane na morskem dnu, je bila vse doslej še neznanka: "Odkrili smo, da so morska tla postala pokopališče za večino plastičnega onesnaženja. Ocenili smo, da je na oceanskem dnu potopljenih med tri do 11 milijonov  metričnih ton plastike." Pri raziskavi so upoštevali večje predmete, s katerimi je prepredeno morsko dno: od mrež do plastičnih vrečk, pojasnjujejo v sporočilu za javnost. 

Alice Zhu z Univerze v Torontu, ki je vodila študijo, je posvarila, da bi lahko bila ocena plastičnega onesnaženja na dnu oceana do 100-krat večja od količine plastike, ki plava na površini oceana: "Gladina oceanov je začasno počivališče plastike, zato se pričakuje, da se bo količina zmanjšala, če bomo lahko preprečili vstop plastike v naše oceane. Vendar pa je naša raziskava pokazala, da bo plastika še naprej končala v globokem morju, ki kmalu postane pokopališče za takšne odpadke."  Znanstveniki so odkrili tudi, da se približno polovica plastične mase na oceanskem dnu nahaja nad 200 metrov globine, 54 odstotkov pa na globinah od 200 do 11.000 metrov. 

Kot smo že poročali, je s plastiko onesnaženo tudi globoko morje. Našli so jo celo na dnu najglobljega poznanega dela svetovnih oceanov, v Marijanskem jarku. Znanstveniki so tam našli tudi plastične vrečke in konzerve, v tam živečih rakcih pa sledi večnih kemikalij. To kaže, da je plastika, ki jo vidimo plavati na površju, praktično le vrh ledene gore onesnaženosti naših oceanov. 

Vsako leto proizvedemo več kot 400 milijonov ton plastike, polovico za enkratno uporabo. Če bi bila plastika država, bi bila peta največja proizvajalka izpustov toplogrednih plinov. Žal pa embalaža za ponovno uporabo predstavlja manj kot dva odstotka na embalažnem trgu, poudarjajo v društvu Ekologi brez meja. Kot še izpostavljajo Ekologi brez meja, smo ljudje z vdihavanjem, zaužitjem ali neposrednim stikom s kožo izpostavljeni široki paleti strupenih kemikalij, ki se sproščajo v različnih fazah življenjskega cikla plastike: "Vse to vpliva na naš imunski sistem in notranje organe ter povzroča raka. Kemikalije dražijo naša čutila, pojavljajo se motnje v razvoju otrok in mladostnikov, pogoste pa tudi težave z dihali, razvoj sladkorne bolezni ter nevrološke motnje. Celo vrsto škodljivih posledic na zdravje ima tudi mikroplastika. Verjetno najbolj skrb vzbujajoče posledice plastike pa so motnje naših reproduktivnih sposobnosti."