EKOLOGIJA

Pogrezajoča se vila, ki jo bo odneslo morje, ogroža ekosistem zaliva

printNatisnimessage1
Veliki rjavi vili, ki stoji na robu peščene sipine, ki se razprostira nad plažo zaliva Cape Cod, grozi konec. Samo vprašanje časa je, kdaj jo bodo s seboj odnesli valovi. Erozija je namreč že začela gristi temelje večmilijonske hiše, ki je bila postavljena z enim najlepših razgledov na zaliv. Masivna drsna vrata, ki so se včasih odpirala na široko teraso, kjer je premožne goste vabila tudi masažna kad, so zdaj zabarikadirana. Ograja preprečuje, da bi kdorkoli stopil nanjo in padel v globino. A propad hiše bolj kot premožnega nekdanjega lastnika skrbi okoljevarstvenike.

Lastnik je že dolgo vedel, da se njegova razkošna vila pogreza in kakšen konec ji grozi. Zato je, ker je ni želel odstraniti, prišel v navzkrižje z lokalnimi oblastmi, poroča AP. Te namreč skrbi, da bo imel propad hiše posledice za tamkajšnji ekosistem. Poročilo, ki ga je naročilo mesto, namreč napoveduje, da če ne bo nihče ukrepal, bo hišo v treh letih odneslo morje, kar pomeni, da bo v zalivu pristalo ogromno gradbenih odpadkov.

Pogrezajoča se vila
Pogrezajoča se vila FOTO: AP

 Ogrožena bi lahko bila gojišča morskih sadežev, kjer kmetje med drugim gojijo ostrige, ki so med najbolj cenjenimi v tej regiji. Poročilo ugotavlja, da bi odpadki od porušene hiše lahko pristali v pristanišču, kjer priljubljene ostrige potrebujejo dve do tri leta, da dozorijo. Kot pojasnjujejo, je v izolaciji hiše namreč tudi strupen material. Če ta strupeni material zanese v pristanišče Wellfleet Harbor, kamor ga bodo po pričakovanjih odnesli tokovi, bi lahko ogrozil gojenje školjk. 

Usoda razkošne vile je opomin na nevarnost gradnje tako blizu obali, kjer se je zaradi podnebnih sprememb v zadnjih letih dvig morske gladine še pospešil. Kot za AP pripoveduje okoljski profesor John Cumbler, se pesek zaradi erozije na tem območju že od nekdaj pospešeno premika. Hiša je bila zgrajena leta 2010.  Njena prvotna lastnika, Mark in Barbara Blasch, sta leta 2018 zaprosila komisijo za dovoljenje za izgradnjo morskega zidu, da bi preprečili nadaljnjo erozijo. Sedem članov komisije je nasip zavrnilo z utemeljitvijo, da bi lahko ta imel nepredvidljive učinke na ekosistem, prav tako pa so dvomili, da bi nasip lahko rešil nepremičnino.  Nacionalna uprava za morsko obalo je podprla zavrnitev nasipa zaradi kritične lokacije znotraj morske obale in območja pristanišča Wellfleet, vključno z ranljivim habitatom školjk. Nekdanja lastnika sta hišo prodala Newyorčanu, odvetniku Johnu Bonomi, ki je leta 2022 kupil hišo za 5,5 milijonov, čeprav je bila njena prihodnost pod vprašajem. Z oblastmi novi lastnik ne želi sodelovati. Te pa lahko tako le čakajo, kdaj bo hišo odneslo morje. 

Morska gladina v ZDA bo v 30 letih narasla toliko kot doslej v celotnem stoletju

Ameriški obali, katere deli so že močno izpostavljeni tveganju zaradi naraščajoče morske gladine, grozi še občutnejši dvig. V naslednjih 30 letih lahko v ZDA pričakujejo dvig morske gladine vse do 30 centimetrov, kar je enako skupnemu dvigu morske gladine v celotnem preteklem stoletju, ugotavlja nedavno vladno poročilo ZDA. Kot svarijo, oceani, ki obkrožajo ZDA, naraščajo hitreje od svetovnega povprečja, kar bi lahko povzročilo dramatično povečanje števila ljudi, ki jim grozi tveganje zaradi poplavljanja morja.

Kot piše britanski Guardian, se gladina morja, ki obkrožajo obalo ZDA, dviguje hitreje od svetovnega povprečja. Ta situacija bi lahko povzročila 'dramatično povečanje' Američanov, ki bodo v naslednjih tridesetih letih živeli na območjih, ranljivih zaradi možnosti poplav. Že zdaj je po ocenah poplavam izpostavljenih več deset milijonov državljanov, svari analiza, ki so jo pripravili pri Nasi, Noaa in šestih vladnih agencijah ZDA.

Nekatere lokalne skupnosti bodo tako občutile posledice vedno bolj pogostih poplav,  tveganje pa je še višje na območjih s slabo grajenimi stanovanji in območjih z neustrezno poplavno zaščito, opozarjajo v analizi. Znanstveniki so napovedali, da lahko na območju vzdolž obale ZDA v naslednjih 30 letih pričakujejo v povprečju 30-centimetrski dvig morske gladine, do leta 2100 pa bi se lahko ta ob trenutnem tempu kurjenja fosilnih goriv še podvojila. Veliko bo torej odvisno od tega, kako hitro bodo ZDA in svet sposobni zmanjšati emisije toplogrednih plinov.