Prah po prejšnji podnebni konferenci v Dubaju, ki so jo po ocenah številnih okoljevarstvenikov in znanstvenikov ugrabili naftni lobiji, se še ni polegel. Za razburjenje pa je že poskrbela novica o izboru novega predsedujočega, ki bo usmerjal podnebne pogovore na največjem podnebnem dogodku leta, konferenci združenih narodov COP29, ki bo potekala novembra 2024 v azerbajdžanski prestolnici Baku. 

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je za naš medij po zaključku dubajskega COP 28 že posvarila, da znanstveniki zaradi same izbire nove gostiteljice pred novo konferenco niso najbolj optimistični. "Malo pesimizma že zdaj vzbuja to, da bo naslednje zasedanje v Azerbajdžanu, torej še bolj v naftni srčiki in še bolj pod vplivom Rusije, ki je imela precej besede že na COP28,"  je ocenila. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo nafta in zemeljski plin prinašata kar približno 90 % prihodkov od izvoza Azerbajdžana in predstavljata približno 60 % državnega proračuna, poroča AP. 

Vajeti bo v rokah znova imel vodilni iz naftne industrije

Zdaj pa so azerbajdžanske oblasti za predsedujočega podnebni konferenci Združenih narodov COP29 za nameček imenovale ministra za ekologijo in naravne vire Muhtarja Babajeva, ki je nekdanji vodilni uslužbenec v državni naftni družbi Socar. Azerbajdžansko vodstvo je Babajeva izpostavilo kot velikega strokovnjaka, ki je sposoben voditi prizadevanja za nadgradnjo rezultatov lanske podnebne konference. Podnebno konferenco ZN bo tako drugič zapored vodila oseba s povezavami z naftno industrijo. Konferenco COP28, ki je konec lanskega leta potekala v Dubaju, je namreč vodil sultan Ahmed al Džaber, prvi mož državne naftne družbe Združenih arabskih emiratov ADNOC. To je sprožilo ostre kritike okoljevarstvenikov, ki menijo, da lahko sodelovanje osebe iz naftne industrije upočasni napredek v pogajanjih, je poročala STA. 

'Dopuščamo parodijo' 

Sultan Al Jaber, predsedujoči emiratski minister in izvršni direktor za nafto, je na COP28 postopno opuščanje fosilnih goriv označil za "neizogibno". Seveda pa ni povedal, do kdaj. "Sprašujem se, ali konvencija sploh še dosega svoj učinek ali je le še orodje fosilne industrije za nadaljnje uničevanje naših življenj in planeta. Brez popolne prepovedi fosilnih lobistov na konferenci bi morali te dogodke bojkotirati. Požigalcev se ne vabi na gasilske konvencije. Toda naslednja konvencija bo v Azerbajdžanu, ki je še en izvoznik fosilnih goriv. Dopuščamo parodijo in norčevanje iz velike večine ljudi na tem planetu,"  je ohlapen dogovor za 24ur.com ob zaključku COP28 komentiral okoljski aktivist, pravnik in sodelavec v Pravno-informacijskem centru Aljoša Petek. 

Podnebni aktivisti so nad novico o novem predsedujočem COP29 zaskrbljeni. Kot poroča AP, poudarjajo, da bo moral  Azerbajdžan pogledati mimo lastnih interesov fosilnih goriv, če bo želel gostiti uspešne pogovore. Mohamad Adow iz podnebnega Možganski trust Power Shift Africa je za medij opozoril, da je "zaskrbljujoče, da svetovna podnebna pogajanja znova usklajuje država, ki ima velik interes za proizvodnjo nafte in plina". 

Kaj je prinesel COP26 v Dubaju? 'Nič drastičnega se ne bo spremenilo'

Se bo po konferenci v Dubaju sploh kaj spremenilo za navadnega državljana, smo vprašali Kajfež Bogatajevo. Kot odgovarja Kajfeževa: "Bussiness as usual'. Nič drastičnega se ne bo zgodilo ali spremenilo. Do volitev v EU absolutno nič novega, retorika in odsotnost pomembnih dejanj se bo ponavljala. Kaj bo po volitvah, pa bomo videli. Če bodo te potegnile v desno, se bojim, da lahko pričakujemo še manj podnebne akcije."

Kaj pa 'nič novega' pomeni za naš planet? "To je vzrok za moje nezadovoljstvo. Izkazuje se, da so bile napovedi znanstvenikov doslej še premile. Doživljamo namreč hitro zaostrovanje podnebne krize, bojim se, da bomo scenarije, ki smo jih predvideli za leto 2050, doživljali leta 2030. To pa so segrevanje ozračja, spremenjen hidrološki krog in ekstremne vremenske razmere," se boji Kajfež Bogatajeva. 

In tragično je prav to, da vemo, da ekstremno vreme bo, nimamo pa zelo jasnih načrtov prilaganja, izpostavlja Kajfeževa: "Tu smo lahko zelo kritični do vsake države posameznice. Ko gre za obvladovanje poplav, suš, vetrov, ne moremo s prsti kazati na druge države, ampak moramo imeti svoje načrte prilagajanja, sodelovanje z zavarovalnicami, zakonodajo, prostorsko planiranje, jasne kriterije."  Tu pa bistveno zamujamo, saj je za državljane bistveno, da ohranimo varnost, opozarja: "Upam, da bo neugoden izid pogajanj spodbudil države, da bodo več vlagale v prilagajanje." 

Kot pravi, se do leta 2025 ne bo nič spremenilo, kar pomeni, da kdor je danes star 15 let, bo leta 2030 odrasel človek, ki bo moral vse to reševati: "Mi smo vse rešitve, vse tranzicije, energetsko učinkovitost, preložili na drugo generacijo. Mi se bomo o tem pogovarjali, oni pa bodo morali to izpeljati v bistveno težjih okoliščinah, kot jih imamo zdaj."

Podnebne spremembe delujejo kot moralno povečevalno steklo, sklene.  "Problem, ki prej ni bil viden, se, ko pridejo podnebne spremembe, še poveča.  Delamo se moralne, pravične. A zdaj ko imamo problem, se požvižgamo na medgeneracijsko solidarnost. To boli in ni sprejemljivo niti okoljsko niti moralno."