Izkupiček mednarodne konference COP27 je razočaral podnebne znanstvenike. Podnebna konferenca je znova prinesla opozorila strokovnjakov, ki svarijo, da se bomo morali prilagoditi na drugačne vremenske vzorce. Evropa se mora pripraviti na bolj intenzivne vročinske valove, poplave in nevihte, gozdne požare in pomanjkanje vode, je že leta 2021 opozorila Evropska agencija za okolje (EEA). 

Med drugim po vsej Evropi napoveduje zviševanje povprečnih temperatur, medtem ko bo vpliv na padavine po celini različen. Dozdajšnje raziskave so že pokazale, da višje temperature škodujejo zdravju, saj povzročajo povečano tveganje za srčne napade, poslabšanje duševnega zdravja in nesreče. Znanstveniki so, kot smo pisali, sicer že ugotovili, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb.

Vse pogostejši in intenzivnejši vročinski valovi in požari, ki jih poganjajo podnebne spremembe, bodo močno poslabšali kakovost zraka ter škodovali zdravju ljudi in ekosistemov, opozarjajo Združeni narodi, ki se sklicujejo na novo poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

 Pripraviti se moramo na več dni z ekstremnimi temperaturami 

"Povsod morajo biti ljudje pripravljeni na več dni z ekstremnimi temperaturami in bolj ekstremne padavinske dogodke. Zlasti sredozemska regija se mora pripraviti na bolj vroča poletja in pogostejše suše," navajajo strokovnjaki EEA. Temperatura zraka se bo po Evropi v prihodnje zviševala. Več bo zelo vročih dni in dni, ko bo potrebno hlajenje, medtem ko bo dni ogrevanja manj, povzema EEA. Hitro se bo povečevalo število vročinskih ekstremov, po vsej Evropi gre pričakovati več vročinskih valov, ki predstavljajo tveganje za zdravje. 

Na področju padavin se po regijah obetajo različne spremembe. Severna Evropa bo izkušala več močnega deževja, manj bo suš. V srednji Evropi bo poleti manj dežja, vendar pa bo več vremenskih ekstremov, kot so močno deževje, rečne poplave, suše in požari. Južna Evropa bo prav tako poleti priča manjši količini deževja, več bo suhosti, suš in nevarnosti gozdnih požarov.

Občutnejše spremembe se med drugim obetajo tudi na področju snega in ledu. V srednji in južni Evropi ju bo manj, neenotne pa bodo spremembe v severni Evropi. Snežna odeja se bo predvidoma po celotni Evropi zmanjšala. Prav tako bo celina izkušala večjo intenzivnost neviht, medtem ko bodo spremembe v njihovi pogostosti po celini različne.

Na obalah bo večina evropskih regij izkušala zviševanje vodne gladine, izjema bo le severno Baltsko morje. Povečevala se bo temperatura morske gladine, več bo s tem povezanih morskih vročinskih valov. Prav tako bodo evropska morja postajala bolj zakisana.

V katerih državah so najbolj ranljivi domovi? 

Ljudje pa se, poleg zdravstvenih tveganj, ki jih povzročajo podnebne spremembe, vedno bolj bojijo tudi za varnost svojih domov. Podnebne spremembe namreč s seboj prinašajo tudi enormno finančno škodo. Za primer, vremenske ujme, ki so jih povzročile podnebne spremembe in so v zadnjih letih vse pogostejše, so denimo Nemčijo od leta 2018 naprej stale vsaj 80 milijard evrov, kot kaže raziskava, ki sta jo opravili gospodarsko in okoljsko ministrstvo. Ministrstvi sta preučevali posledice suš, poplav in ekstremne vročine v Nemčiji med letoma 2000 in 2021.

Kot poroča Euronews, so na strani ComaretheMarket pripravili lestvico desetih najbolj ranljivih evropskih držav, kjer so domovi ljudi najbolj ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb. Na vrhu seznama je Španija, kjer ognjeni zublji vsako leto pogoltnejo v povprečju 1694 hektarjev površine. Španija je tudi na vrhu držav, ki jo ogroža visoka onesnaženost zraka. 

Največ površine zaradi gozdnih požarov sicer izgubi Portugalska, kje v povprečju na leto zgori 2444 hektarjev površine, številni domovi pa se nahajajo v območjih, kjer je visoko tveganje za požare. Na seznamu se je znašla tudi Srbija, kjer domove še posebej ogrožajo poplave. Bosna in Hercegovina pa je zaradi velikega števila požarov in poplav zasedla drugo mesto na seznamu. Na tretje mesto se je uvrstila Velika Britanija, kot piše EuroNews, zaradi slabe kakovosti in onesnaženosti zraka.