Vse občutnejše podnebne spremembe, segrevanje ozračja, nestalni vzorci padavin in krčenje ledenikov močno vplivajo na gospodarstvo v regiji na meji med Indijo in Pakistanom, ki večinoma temelji na kmetijstvu. Eden od pomembnejših panog pa je pridelava žafran, ki zaposluje na tisoče ljudi. A se kmetje v Kašmirju v zadnjih letih spopadajo z vse slabšimi pogoji za njegovo pridelavo. Žafran namreč za uspešno rast potrebuje dovolj namočena polja. A je padavin v zadnjih letih bodisi (pre)malo bodisi pa je njihova porazdelitev neenakomerna, kar vpliva na kritično fazo cvetenja žafranov. 

Zato so znanstveniki začeli raziskovati možnosti za gojenje žafrana v laboratorijskem okolju, ki se je doslej izkazalo za obetavno. Z vzgojo v nadzorovanih zaprtih prostorih pa bi lahko v prihodnosti celo povečali produkcijo žafrana, ki so jo v zadnjih letih močno prizadele podnebne spremembe, pravi agrarni znanstvenik Nazir Ahmed Ganai.

"Če nam podnebje postavlja izzive, mi skušamo odkriti, kako se lahko spremembam prilagodimo. Če gremo v zaprte prostore, to pomeni, da bomo morali kmetovati vertikalno," je za AP dejal Ganai. Tehnologija je še v razvoju, saj za zdaj v notranjosti rastline gojijo le v najbolj občutljivi fazi, nato pa jih presadijo na polja. 

Novo metodo proizvodnje žafrana so že delili z nekaterimi tradicionalnimi pridelovalci v Kašmirju. Med njimi je tudi Abdul Madžid Vani, ki je s prvimi izkušnjami pridelave žafrana v zaprtih prostorih zadovoljen in pravi, da je tehnologija zelo koristna. "Sprva smo imeli nekaj težav, ker nismo imeli dovolj izkušenj, a čez čas smo se jo naučili uporabljati," je poudaril. 

Na proizvodnjo in izvoz žafrana, pa tudi drugih kmetijskih dobrin, sicer dodatno negativno vplivata onesnaženje okolja in vojaško-politični spor. Regijo si namreč lastita tako Indija kot Pakistan, v oboroženih spopadih pa je v zadnjih desetletjih umrlo več deset tisoč civilistov, upornikov in pripadnikov vladnih sil. Zaradi spopadov pa se je pridelovanje žafrana v Kašmirju od leta 1997 zmanjšalo s 5707 na 3785 hektarjev (v letu 2010).

Žafran velja za "rdeče zlato" oziroma eno najdražjih začimb na svetu, saj na trgu dosega tudi do 4000 evrov na kilogram. Visoka cena je predvsem posledica dejstva, da za pridelavo kilograma te začimbe potrebujejo kar 150.000 cvetov žafrana. Ta pa ni cenjen zgolj v kulinariki, pač pa tudi v farmacevtski in kozmetični industriji. Sicer skoraj 90 odstotkov svetovne ponudbe žafrana pridelujejo v Iranu, a med poznavalci velja tisti iz Kašmirja za bolj kakovostnega, predvsem zaradi njegove intenzivne rdeče barve in okusa.