Ekstremno vreme, ki ga poganjajo podnebne spremembe, ogroža svetovni prehranski sistem. Suše, vročinski valovi, požari in poplave so smrtonosne za pridelke osnovnih življenjskih potrebščin po vsem svetu. Vpliv imajo na letine žit, pa riža, morske hrane, čokolade in kave. A zdaj so vedno bolj ogrožene tudi druge gurmanske poslastice.  Tako bi lahko podnebne sprememebe pomenile tudi usoden konec za več kot 900 let star trg sira gauda, poroča Euronews. Gorčico Dijon pa so podnebne spremembe toliko prizadele, da so francoski trgovci morali omejiti prodano količino na kupca, poroča Euronews. In to je le nekaj primerov. Turška kuhinja se bo morda morala odpovedati vedno bolj priljubljenem humusu, skandinavska značilnemu dimljenemu lososu, Nizozemska pa bi lahko zavedno izgubila sir gauda, svarijo znanstveniki.  

Kam bo izginil sir Gauda? 

Mesto Gouda, kjer nastaja znameniti sir, je zaradi nizke morske gladine vedno izpostavljeno potopu, in vse bolj ogroženo zaradi poplav, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Čez 100 let ne bi pričakoval več veliko sira iz Goude, je za New York Times povedal Jan Rotmans, profesor na Univerzi Erasmus Rotterdam. "Če območje poplavi, bo moral sir prihajati iz vzhodnega dela države in to ne bo več gauda, je poudaril. 

Udarec za grške školjke 

Grške gojitelje morskih sadežev je letos prizadel kar  90-odstotnem manjši ulov školjk. Temu je botrovala serija vročinskih valov na glavnem območju gojenja školjk, Termajskem zalivu. Julijski vročinski valovi so morje namreč več dni segrevali nad 30 stopinj Celzija, kar je školjke pomorilo. V državi so že leta 2021 opazili množične pogine školjk, vendar so znanstveniki takrat napovedali, da se scenarij ne bo ponovil do leta 2031. Nekateri gojitelji poročajo o tem, da bo to vplivalo tudi na naslednjo sezono in da leta 2025 morda v tavernah lokalne školjke ne bodo tako pogoste. Podnebne spremembe pa ogrožajo tudi grško feto, sir, za katerega nekateri raziskovalci trdijo, da ga do leta 2050 ne bo več.

Slabo se piše tudi belim tartufum 

Na seznamu ogroženih poslastic so se znašli tudi tartufi, seznam nadaljuje Euronews. Podnebne spremembe ogrožajo italijanske bele tartufe, ki jih je UNESCO leta 2021 uvrstil med nesnovno dediščino človeštva. Naravni habitat glive slabijo globalno segrevanje, suša, krčenje gozdov in nenadne temperaturne spremembe. Beli tartufi imajo raje mraz in vlago, a v začetku letošnjega novembra so temperature dosegle neobičajno visokih 20 C. Sezona nabiranja belega tartufa tradicionalno traja od oktobra do konca januarja, vendar se zaradi spreminjajočih se vremenskih vzorcev ta krajša. Škodujeta jim lahko tudi tako suša kot obilno deževje. Tveganje je tudi krčenje gozdov. Mario Aprile, predsednik piemontskega združenja lovcev na tartufe, za Euronews opozarja: Belega tartufa v nasprotju s črnim ni mogoče gojiti. Brez dreves ni tartufov."

PREBERI ŠE

Bomo v prihodnosti še lahko uživali v jutranji skodelici kave?

 Kako lahko podnebne spremembe vplivajo na gorčico? 

Francija pa je pred dvema letoma polnila naslovnice zaradi presenetljivega pomanjkanja ene najbolj znanih začimb, dijonske gorčice. V francoskih supermarketih je zmanjkalo pikantne omake, cene so se zvišale za 10 odstotkov, trgovci na drobno pa so kupce omejili na en kozarec.  Dijonska gorčica se nanaša na stoletja star recept, ki združuje gorčična semena z belim vinom. In čeprav je značilna jed regije Burgundije, je pomanjkanje dejansko izviralo iz Kanade, ki proizvede približno 80 odstotkov svetovne gorčice. Leta sušnih poletij so izčrpala kanadske zaloge in leta 2022 je pridelke v državi uničila suša. Domače posevke gorčice pa so v Franciji prizadele neobičajno mokre zime. Strokovnjaki pravijo, da bodo ti vremenski vzorci še naprej vplivali na pridelek – kar pomeni, da bomo morda kmalu spet priča pomanjkanju gorčice. 

Bi lahko bili priča tudi pomanjkanju vedno bolj priljubljenega humusa? 

V Turčiji, kjer je čičerika  prisotna v številnih tradicionalnih  jedeh, je bil pridelek letos zaradi podnebnih razmer precej manjši kot lani. Znanstveniki pravijo, da je čičerika izgubila svojo genetsko raznolikost pred več kot 10.000 leti, ko so jo gojili za pridelke, kar pomeni, da je manj odporna na ekstremne vremenske pojave. Zato je vedno bolj občutljiva na poplave in suše, še poroča Euronews.