Zapuščena ribiška oprema je ena najbolj smrtonosnih oblik plastičnih odpadkov za morsko življenje. V svetovnem skladu za naravo (WWF) ocenjujejo, da poškoduje kar 66 odstotkov morskih sesalcev, ogroža pa več kot polovico morskih vrst ptic in želv. Nevarnost za morsko življenje predstavljajo tudi odpadki, ki jih za seboj pušča človek, kot so embalaža hrane, plastične vrečke ... Ocenjujejo, da se več kot osem milijonov ton plastike vsako leto izlije v oceane po vsem svetu. Večina v morje priplava po rekah ali jih odvržejo ribiška plovila. Študija plaže na odročnem otoku Henderson je tako odkrila skoraj 38 milijonov kosov plastike, raztresenih v pesku. 

Želvji mladič šest dni izločal plastične delce 

Tako iz Syndeyja poročajo o reševanju morske želvice, ki so jo v stiski našli na plaži in jo odnesli v živalski vrt Taranoga.

 127-gramsko želvico so našli, kako se prevrnjena na hrbet bori za preživetje v bližini sydneyjske plaže Tamarama. Mladiču je manjkala ena od štirih plavuti, v oklepu pa je imel luknjo, so stanje rešene živali opisali v živalskem vrtu. Želvji mladič je povrh vsega pojedel toliko plastike, da je potreboval šest dni, da je izločil vso, ki jo je zaužil, so sporočili z veterinarske postaje živalskega vrta Taronoga, je poročal Guardian. 

A kot so zapisali oskrbniki, želva k sreči ni imela težav s plavanjem. Potem je začela iztrebljati: "Iz nje ni prihajalo nič drugega kot čista plastika. Šest dni zapored." Kot je opisala veterinarka Sarah Male, je bila iztrebljena plastika različnih oblik in velikosti. Nekateri plastični delci so imeli celo še vedno razvidne napise: "Uboge male živali pojedo ogromno takšnih plastičnih delcev. Okoli njih je toliko plastike, da je za številne to prva hrana, ki jo zaužijejo." 

 Želva zdaj tehta skoraj 400 gramov, so sporočili iz živalskega vrta. A kljub vsemu trudu bi lahko trajalo še celo leto dni, preden si bo dovolj opomogla, da jo bodo znova izpustili v divjino.

Več kot petini plazilcev grozi izumrtje 

Kot smo že pisali, več kot petini vrst plazilcev na svetu grozi izumrtje. Kar več kot 1800 vrst danes uradno že bije bitko za obstoj, za še več kot 1400 vrst pa raziskovalci statusa niso mogli natančno določiti. Kot svarijo, bi bil takšen črn scenarij katastrofalen udarec za svetovno biodiverziteto in tveganje za številne ekosisteme, zato moramo storiti vse, da ga preprečimo. Posebej ogrožene so želve in krokodili, ugotavljajo raziskovalci. 

Najobsežnejša analiza doslej o stanju plazilcev po svetu, ki so jo objavili v znanstveni reviji Nature, prinaša zaskrbljujoče informacije. 21 odstotkom vrst plazilcev namreč grozi izumrtje. 52 raziskovalcev je analiziralo podatke z vsega sveta, ki jih je prispevalo več kot 900 znanstvenikov s šestih kontinentov v zadnjih 17 letih. Svetovne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib so v manj kot pol stoletja v povprečju upadle za dve tretjini, je, kot smo poročali, že razkrilo objavljeno Poročilo o stanju planeta 2020 WWF. 

Vrednost morskega sveta presega njegovo biotsko raznovrstnost. Morja in oceani regulirajo naše podnebje, zagotavljajo polovico kisika, ki ga dihamo, absorbirajo ogljikov dioksid in so vir hrane za več kot milijardo ljudi. Lepote naših oceanov in obal so naš navdih, prostor rekreacije in turizma. Netrajnostne in neodgovorne človeške dejavnosti bi lahko morja in oceane spremenile v puščave. Čas je, da spremenimo način, kako ravnamo z našimi oceani in začnemo z dragocenim ter krhkim ekosistemom ravnati dostojanstveno in spoštljivo, pa opozarjajo pri WWF Adria.