Amazonski pragozd je dom več kot treh milijonov različnih živalskih in rastlinskih vrst, od njega pa je odvisnih tudi več kot milijon staroselcev. Je ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje. Kot je za naš portal že pojasnjevala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, amazonskemu pragozdu pravimo pljuča sveta, ker je površina pragozda tam največja: "Po funkciji so ostali pragozdovi podobni, a niso tako obsežni. Boljši izraz bi sicer bil t. i. tamponska cona. To so varnostne cone z neokrnjenimi ekosistemi, ki jih Zemlja mora imeti, da je biosfera stabilna." 

 V Glasgowu je lani potekal podnebni vrh, na katerem so države sklenile, da bodo do leta 2030 ustavile izsekavanje gozdov. Kot je ocenila Kajfeževa, je to pomembna zaveza, saj v skupnih izpustih deforestacija predstavlja do 14 odstotkov. In če bomo to res ustavili do leta 2030, bomo svetovne izpuste v enem mahu zmanjšali za več kot deset odstotkov, kar je ogromno. 

A žal kaže, da bo to zgolj še ena izmed zavez, ki bodo ostale na papirju. V prvih 29 dneh aprila je bilo namreč v regiji izsekanih skupno 1012,5 kvadratnega kilometra pragozda, kažejo podatki nacionalne agencije za vesoljske raziskave Inpe, poroča Guardian. Aprila so tako zabeležili že tretji mesečni rekord letos – zabeležili so ju tudi januarja in februarja, stanje pa se le še poslabšuje. V prvih štirih mesecih leta 2022 so tako v Amazoniji uradno izsekali kar 69 % odstotkov gozda več kot v enakem obdobju lani. Kot so ponazorili, je izsekana površina gozda več kot za dvakrat večja od New Yorka. Stopnja deforestacije v amazonskem pragozdu je izjemno zrasla, odkar je leta 2019 na oblast prišel Jair Bolsonaro, ki je takoj oslabil okoljevarstveno zaščito. Bolsonaro namreč trdi, da bo večji delež kmetijstva in rudarjenja v regiji zmanjšal revščino, še piše Guardian. 

Poročilo FAO: Gozdovi lahko pomagajo pri odpravljanju posledic kriz

Gozdovi nam lahko pomagajo pri odpravljanju posledic kriz, kot so podnebne spremembe in pandemija covida-19, a le če pospešimo ukrepe za sprostitev njihovega potenciala, pa ravno v tem času ugotavlja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Pri tem poziva k ustavitvi krčenja gozdov, obnovi degradiranih zemljišč in trajnostni rabi gozdov. FAO v poročilu navaja tri poti za krepitev ukrepov za sprostitev potenciala gozdov: zaustavitev krčenja gozdov, obnovo degradiranih zemljišč in razširitev kmetijskega gozdarstva ter trajnostno rabo gozdov in vzpostavitev zelenih vrednostnih verig, poroča STA. 

 Družbe bi lahko bolje uporabljale gozdove in drevesa za hkratno ohranjanje biotske raznovrstnosti, boljše zagotavljanje blaginje ljudi in ustvarjanje dohodka, zlasti za podeželsko prebivalstvo, navaja poročilo, pri čemer opozarja, da "ni zdravega gospodarstva brez zdravega planeta".

 A kot ugotavljajo znanstveniki, so trenutne naložbe v gozdove precej manjše od potrebnih. Po eni od ocen se mora skupno financiranje omenjenih poti do leta 2030 povečati za trikrat, do leta 2050 pa za štirikrat, da bi svet dosegel cilje glede podnebne nevtralnosti, biotske raznovrstnosti in degradacije tal. Ob tem pri FAO ocenjujejo, da bo treba do leta 2050 samo za ustanavljanje in upravljanje gozdov letno nameniti okoli 200 milijard evrov.

Za hitrejše doseganje napredka organizacija v poročilu priporoča usmerjanje sredstev za oživitev gospodarstva v dolgoročne politike, katerih cilj sta ustvarjanje trajnostnih in zelenih delovnih mest ter nadaljnja mobilizacija naložb zasebnega sektorja. Kot morebitne ukrepe navajajo tudi vključevanje lokalnih akterjev, vključno z ženskami, mladimi in domorodnimi ljudstvi, spodbujanje dialoga o trajnostni rabi gozdov kot sredstva za hkratno doseganje gospodarskih in okoljskih ciljev ter čim večjo sinergijo med kmetijsko, gozdarsko, okoljsko in drugimi politikami. V poročilu so predstavljeni tudi primeri z vsega sveta, ki dokazujejo ključni pomen gozdov in dreves za preživetje ljudi ter poudarjajo pomen podpornih političnih pobud – od ključne vloge nelesnih gozdnih proizvodov v Turčiji in lesnega goriva v Gruziji do malega gozdarstva na Kitajskem in v Vietnamu, trajnostnega oglja v Slonokoščeni obali in formalizacije zemljiških pravic v Kolumbiji, so v organizaciji še zapisali v sporočilu za javnost, je še poročala STA. 

Spomnimo 

Uničevanje svetovnih gozdov je, kot opozarjajo svetovne okoljske organizacije, postalo tudi nevidna sestavina izdelkov, ki jih kupimo v supermarketih. Vsakih sedem minut izgine za Blejsko jezero gozda, opozarjajo predstavniki civilnih družb od Švedske do Romunije, ki opominjajo na alarmantno hitro izgubo svetovnih gozdov.